Pred dnevi je ena naših blogarskih kolegic, ena od dveh največjih tukajšnjih mojstric drame (prosim lepo, to naj bi bil kompliment), objavila »urbi et orbi«, da je našla muco z odrezanim repom in da zdaj ne ve kaj in kako z njo. Rada bi jo obdržala, ampak to samo po sebi najbrž ni dovolj dramatično.Torej, na blog z njo.

Da se razumemo- tistemu, ki je muci odrezal rep, bi sam z veseljem tudi kaj odrezal, ampak po centimetrih. Damo zelo pohvalim, da je muco rešila in jo je bila pripravljena posvojiti. Ampak, kaj se je zgodilo:

Izbruhnil je vihar v kozarcu vode, cel kup gospa in gospodičen je našel priložnost za dokazovanje svojega sočutja, enkrat do mačke, enkrat do najditeljice, priložnost za hvaljenje in za zmerjanje le- te, replik , poznavanja in nepoznavanja zakonov, medsebojnega obtoževanja, skratka cirkus, kot si ga je le v sanjah mogoče predstavljati. Drame, kolikor hočeš.

Nihče od »dramatis personae« pa očitno ničesar ne ve o mačkah.Očitno prav nobene potrebe ni bilo za paniko- muca je baje bila živahna, jedla je in pila, igrala se je, kljub izgubljenemu repu. Kdor mačke pozna, ve, da so zelo trdožive živali- neverjetno kolikokrat se znajo same izlizati.Če se ji po dveh ali treh dneh rana ni okužila, je žival že mimo najhujšega – pri resni infekciji mačka ne kaže takšnih znakov, medla je, vroč gobček (torej vročino) ima, mrenice na očeh, ne je in ne pije. Še takrat je ni noben problem rešiti- injekcija antibiotika, infuzija fiziološke tekočine in muca bo čez dan, dva skoraj kot nova.(nov rep ji seveda ne bo zrasel). Tako, da bi nova lastnica (ali ni rekla, da je mačke že imela? Pa se vseeno nanje ne spozna?) mirno lahko počakala, muco hranila in zagnala paniko šele ko, in če bi se pokazalo, da je kaj narobe. Standardno cepljenje in seveda sterilizacija pa bi lahko počakali do takrat, ko bo lastnica zdrava in morda prišparala kakšen evro.

Kaj je rezultat te drame- en blog, veliko komentarjev in ena mačka, ki je končala v azilu in mislim, da se ji zares slabo piše. Večkrat sem v azilu (v MB) videl, kako si bodoči lastniki izbirajo muce (jaz si jih ne, muce si izberejo mene-trenutno imam 3), ampak brezrepa muca si bo zelo težko našla posvojitelja. Po kakšnem mesecu pa jo bodo v tem primeru poslali v večna lovišča, upam le, da po predpisih, humano. Da tega ne delajo, so bajke za otroke- sicer bi v vsakem azilu imeli ob vsakem času nekaj sto mačk, v nekaj letih pa najbrž tisoč in več. Žalostno, ampak žal tudi neizogibno.

Ampak , če se bo to zgodilo, bo muca vsaj imela zadoščenje : življenje je dala na oltarju blogarske slave, za ceno nekaj več komentarjev in ogledov.

Al Gore mi je pošteno pognal strah v kosti, kako da ne bomo preživeli brez alternativnih virov energije.Pa sem malo možganil, in prišel do tegale odkritja:

Eden najboljših čistih energentov je vodik- pri zgorevanju se pretvori v čisto in neškodljivo vodno paro- problem je le, da se za njegovo pridobivanje porabi več energije kot je potem pridobimo iz njega.

Pa sem si rekel, poglejmo si ribe- tako kot večina živih bitij za življenje potrebujejo kisik, le da ga vdihavajo iz vode skozi škrge, tako kot ga mi iz zraka skozi pljuča. Voda pa je sestavljena iz vodika(dva dela) in kisika (en del), torej ,kot vemo iz šole, “H dva O “.

Moja genialna zamisel pa je tale: v dovolj veliki posodi z vodo naselimo dovolj veliko število rib in prej ali slej bodo te porabile kisik, ki je v vodi- kar ostane, pa je , jasno, čisti vodik. (ker sem ljubitelj živali, tudi rib, bi zahteval, da ribe delajo v izmenah, in da dobijo beneficirano delovno dobo).

To je to . Najgenialnejše ideje so skoraj vedno med najenostavnejšimi - kolo, ogenj, zdaj pa še (skoraj) zastonj povsem čisto gorivo.Nobelova nagrada bo tokrat, hočeš, nočeš, morala v Slovenijo.

V primeru, da bi zadeva ne funkcionirala čisto tako kot sem si jo zamislil, pa bom ministra Zupana prosil, da mi priporoči enega dobrega in ne predragega teologa- ta bo že znal stvari porihtati.Morda bi bilo dobro kakšnega vključiti že kar na začetku, da bom laže dobil kakšna državna sredstva za razvoj znanosti.

Zaenkrat kakšnih posebnih sredstev še ne iščem, moralna podpora drugih blogerjev bo za začetek zadoščala. Trenutno projekt financiram tako, da upokojene ribe pojem in tako prišparam pri drugi hrani.

Tole sem več ali manj že nekje drugje napisal,pa sem se zaradi preteče nevarnosti izbrisa in izobčenja odločil povedati še tukaj.da vidim,če še koga skrbi tako kot mene.

Minister za znanost je v intervjuju Mladini (no, zame Mladina ni ravno vzor objektivnosti, ampak intervju je intervju) na vprašanje kaj misli o morebitnem nasprotju med vero in znanostjo prostodušno povedal, da je znanost kvečjemu sposobna postavljati vprašanja, odgovore pa da daje le vera.Torej najbrž takole -Newton da je vedel povedati le, da jabolko pada, in morda vprašati zakaj, odgovor pa da je lahko ponudila edinole vera, oziroma cerkev, ki jo zastopa- domnevno kar Newtonov župnik.Domnevam torej, da je za bolj komplicirana vprašanja, kot je kvantna mehanika, najbrž kompetenten le papež.

Vsaj za naravoslovne znanosti, ki seveda tudi spadajo v ministrov resor velja, da znanstveni dokazi morajo biti med ostalim empirični,nepristranski, racionalni, ponovljivi in preverljivi. Minister za znanost to znanost torej tako omalovažuje da pravi da trditve , ugotovitve in odgovori znanosti, pridobljeni s to metodo niso merodajni, temveč, da odgovore lahko pridobimo le s pomočjo teologije (ki se bo v zgornji definiciji znanosti zelo težko našla). Sem zgrožen.

Bo kdo dejal,da minister česa takega ni rekel? Citiram:”Pri resni debati, ko želite zares o nečem razpravljati, mora nujno nastopiti teologija.Potem nastopijo vprašanja zakaj in znanost se umakne.” Pa to ni bilo kakšno splošno filozofsko razmišljanje, ali resna debata o čebelarstvu, ampak ministrov odgovor na( sicer provokativno) vprašanje:”Vi torej ne vidite nič spornega, če vera oziroma cerkev razlaga znanost?”

Če bi to trdil kakšen upokojen škof, ali kakšen neizobraženec, ali magari Drnovšek, čeprav ni neizobražen in tudi škof ni (vsaj katoliški ne), bi še šlo.Ampak minister za znanost ? Morda za kakšno “šeriatsko” znanost? Kjer znanstveniki smejo le postavljati vprašanja,odgovore pa dobijo od teologov ?Ali nismo že doživeli, da so se znanstveni dosežki ocenjevali po tem, ali so v skladu s socialističnim ali drugje z nacionalsocialističnim mišljenjem?No, pa tudi Giordano Bruno in Galileo (ta je imel nekaj več sreče kot prvi) bi o tem vedela kaj povedati.

To ministrovo zaničevanje stroke za katero je odgovoren in ljudi v njej se mi zdi približno tako,kot da bi predsednik države ali vlade izjavil, da je ljudstvo, ki ga je izvolilo dobro kvečjemu za kakšne “bečke konjušare”.Pa nimam nič proti teologiji, po tem kar vem o njej, je najbrž zelo zanimiv študij,tako kot najbrž tudi precej drugih na filozofiji.A sam sem pač bolj naravoslovno usmerjen.Ampak, da bi pa hodil na škofijo spraševat, zakaj jabolko pada navzdol, se mi zdi v nasprotju z vsakršno zdravo pametjo enaindvajsetega stoletja.

Slišimo za pozive, naj minister odstopi, pa ne zaradi omenjenih neumnosti, ampak menda zaradi nekakšnega vtikanja v univerzitetno avtonomijo. res je- kam pa pridemo,če se bo teologija še v avte vtikala?