KLERIKALIZEM JE NEVAREN
Objavil commonsense dne 27.10.2007
Že zato, ker sem zaradi tega – kot kaže- pravkar izgubil svojega najhujšega blogerskega prijatelja. Imenoval ga bom Herr X. Najbrž sam ni klerikalist (rad izumljam besede), ampak dobi pa ošpice vsakokrat, ko kdo kakšno podobno besedo omeni. Ošpice pa so pri odraslih nevarna bolezen . Tako nevarna, da sem od sicer nad demokracijo navdušenega prijatelja dobil “prepoved” uporabljanja te besede in njej podobnih, in siceršnjega neizrecnopredpisanega oglašanja na njegovem blogu.
Sicer sva se na to temo udarila že večkrat, ampak sva kot prava deca, oba precej » doma« v demokratičnih in civiliziranih metodah debate – za nama je v skupnem seštevku kakšnih 30 let proučevanja zahodnih civilizacij – vedno našla način, kako debato civilizirano zaključiti, ne da bi dvomila o sogovornikovem duševnem zdravju, ali značajskih lastnostih.
No, v tej zadnji debati je bilo drugače, morda tudi zaradi prišepetavanja iz ozadja, in prilivanja olja na ogenj. Kakorkoli že, šlo je za aktualno temo, Jelinčičevih 10 odstotnih točk več od pričakovanih. Jaz sem v tem, kot mnogi drugi, seveda videl povezanost s Peterletovimi prav tako 10 točkami manj od pričakovanih , Herr in Frau X pač ne – ko pa je padla sedaj prepovedana beseda, pa je civilizirane debate bil konec. Na koncu je nekaj »balkanskih korenin” – iskreno povedano- prišlo na dan tudi pri meni, za kaj takega se je navadno treba precej potruditi. No, truda tu ni manjkalo.Škoda, da je tako.O slovenski politiki se brez omenjanja klerikalizma pač ne da govoriti.Mnenja pa so seveda lahko različna.
Pozvan pa sem bil, naj svoje poglede na KLERIKALIZEM predstavim na svojem blogu. Ali je ta predlog bil iskren ali ne, ne vem. Ga pa sprejemam.
Sam seveda ločujem med vernostjo, oziroma vero, in klerikalizmom. Prvo je lahko povsem osebna, tudi intimna zadeva, drugo pa je uporaba , ali zloraba vere v politične namene, za poseganje po posvetni oblasti in materialnih dobrinah.To sicer več ali manj počenjajo vse politične stranke, problem pa je, ko se cerkev in njej bližnje stranke za svoj pohod na oblast tako ali drugače sklicujejo na božjo voljo, torej doktrino, ki jo najprej vcepijo svojim vernikom kot od boga zapovedan, povsem nedolžen in dobrohoten sistem vrednot, potem pa ga uporabljajo na političnem polju najmanj tako surovo kot njihovi nasprotniki. Za razliko od večine drugih strank se zanje borba z zmago ne konča, ampak je cilj popolna klerikalizacija družbe.Najnovejši primer: Poljska.Mi pa na poti tja.
Pa bo kdo rekel, zakaj le sem sam osebno prizadet (ali »obremenjen«, kot pravi HerrX), če najvišji predstavniki cerkve drugim Slovencem pripisujejo kante za smeti in nemške ovčarje, ministrirajo najvišjim (klerikalnim)predstavnikom države, ko prepevajo kvizlinške himne, proglašajo domobrance za zmagovalce druge svetovne vojne, ali v nič dajejo ne le slovensko, ampak znanost na sploh- in to osebno minister za znanost . To je le nekaj primerov.
Samo po sebi me to res ne zadeva neposredno, saj znam sam paziti na svoje kante za smeti, psa ovčarja nimam, peti ne znam, nisem bil partizan (sem le krepko premlad, hehe), niti partizanski otrok, niti komunist, in zakaj naj bi me zanimalo, kdo je zmagal v tisti vojni pred 60 leti.Tudi kakšnih posebnih znanstvenih odkritij ne načrtujem v bližnji bodočnosti.
Pa ni tako preprosto: bom pojasnil na lahko razumljiv način: v današnjem režimu, ki ga označujem za klerikalnega se je samo v zadnjem času dogajalo nekaj stvari, ki kažejo na to, kako bi izgledala bodočnost pod takšnim režimom, če bo šlo še kakšnih 10 ali več let tako naprej.
Kdo bo še šel študirat naravoslovje ali kakšno znanost, če bo nekoč morda uzakonjeno, da bodo za vsak dosežek morali prositi teologe za potrditev ? Kdo, če ni vernik , bo zaupal, da ga bodo organizirani »katoliški pravniki« in rdečemašniški sodniki v pravnem dvomu obravnavali enakovredno kot njegovega morebitnega klerikalnega nasprotnika? Enako policisti, ki po novem ( vsaj ponekod, za začetek) po službeni dolžnosti morajo hoditi k maši ?
Da bodo organizirani »katoliški pedagogi« otroke učili biologijo ali zgodovino, kot ju pozna ves ostali civilizirani svet? Da organiziranih “katoliških zdravnikov” in morebitnega katoliškega zdravljenja ( bo drugačno kot nekatoliško? ) sploh ne omenjam. No, sicer menda obstajajo tudi »katoliški inženirji«, ti me skrbijo manj, saj najbrž vsaj meni ali mojemu avtomobilu velike škode ne morejo narediti. Zakoncem v – najbrž tudi seksualnih – težavah pa bodo svetovali strokovnjaki- frančiškani. Svoje kurate bodo dobili tudi gasilci, komunalci, nogometna društva in večje družine.
(opomba: vse te organizacije seveda že obstajajo in so zelo aktivne)
Ne delam primerjave, ampak v poznih tridesetih letih so se v Nemčiji ideološko označevali pravniki, znanstveniki, učitelji, umetniki itd. Kasneje pa seveda tudi pri nas, SKOJ, pa socialistična umetnost, pa marksistična zgodovina, ekonomika in tako naprej.Vse torej že videno. Ali ni to dovolj opozorilno?
P.S. Grison je spodaj napisal še komentar, ki se mi ga zdi vredno dodati še tukaj :
“Razumem, da so včasih ljudje naivno sledili liderjem. Pa naj bo to slepo sledenje v veri, ali pa odločitev na katero stran vojaškega aparata se bodo postavil. Nerazumno brezglavo sledenje, pa je to danes, ko je na voljo vsepovsod toliko informacij in se z lahkoto trezno odločiš. “
Objavljeno v miks | 84 komentarjev »