commonsense

Moj novi blog.siol.net blog

1000 KOMENTARJEV, ALI “KOMENTARJEV” ?

Objavil commonsense, dne 7.06.2008

Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj karkoli imel z blogom, ki bo doživel skoraj 1000 odzivov, pa čeprav najbrž večina slučajnih obiskovalcev nad njimi oči zavija, včasih tudi jaz sam. »Naj tisoč cvetov cveti« se je nekoč reklo, ampak tam, kjer cvetijo cvetke, je seveda navadno najti tudi kaj plevela , in pogosto ga kar sami zasadimo.

Moj prvi, po komentarjih uspešnejši blogarski zapis , nekje februarja 2007 je nabral 97 komentarjev, od tega kakšnih 70 v prvih 9 ali 10 urah. Najbrž zato, ker sem v naslovu omenil Tita- in če bi Blitz takrat prebral, bi jih gotovo bilo še precej več. Pozneje sem se gibal v glavnem med 3 in kakšnimi 80-timi, prvič sem stotko presegel šele pred nekaj meseci z zapisom o penzionistih, drugič o mačkah- tako, da hvalabogu nisem komentarski fetišist, sicer bi se že zdavnaj moral zaviti v raševino in oditi v puščavo.

Tisti predzadnji, rimarski zapis , »Parnas za telebane« pa se je nenadoma povsem povampiril, in glej ga zlomka, najbrž bo res dosegel številko 1000. Verjetno, ko bom jaz že na zasluženem dopustu (takoj ko bo to frdamano deževje to dopustilo). To seveda ne pomeni kaj dosti- po številu črk najbrž vse skupaj še vedno ne doseže enega samega Simoninega zapisa, po tehtnosti in družbeni kritičnosti pa niti kakšnega Blitzovega najkrajšega ne :) . Da o umetniški vrednosti ne govorimo- tri kitice kakšnega Matjaževega gujarata nas vse skupaj lulat peljejo.

V čem je torej misterij? Najbrž v tem, da sem – deloma nehote- uporabil nekaj elementov z Matjaževega bivšega pesniškega bloga- vendar so stvari tam bile precej resno umetniške, Matjaža sem že pred časom s preprostim rimanjem komaj izbezal na plano, pa še potem je bil do nas kar strog. Od Blitza sem si sposodil nekaj z njegovega zapisa o blogarski vladi, namreč, da je postavil okvir, potem pa se ni kaj dosti vmešaval. Od Mijaua, ki je tudi pred dolgo časa sprožil živo, in za tiste čase zelo komentirano debato o slovenščini pa priložnost, da nam »zavrtim« ljubiteljem našega jezika dam priložnost, da svoji jezikovni žilici (tokrat pač bolj jezikalni) damo nekaj duška.

Kaj naj rečem o kvaliteti teh tisoč »komentarjev«? Biti moram seveda previden, ampak rekel bi, da se je spet potrdila veljavnost Gaussove zvonaste krivulje- kakšnih 15 odstotkov prispevkov bi kot laik lahko ocenil vsebinsko in tehnično kot izvrstne, kakšnih 15 kot morda ne preveč posrečene, vmes pa levo in desno od sredine bolj ali manj posrečene- ker vsebina in tehnika nista bili »predpisani«, je treba pač sprejeti tudi drugačne vsebine in sloge.O okusih pa se seveda ne da kaj dosti razpravljati. Druge kritike bi tudi opozoril, da pri rimanju pogosto gre za improvizacijo in hitro reakcijo, tako da popolnosti pri vsakem zapisu ni mogoče pričakovati.

Poudaril pa bi rad -in tu bi koga bolj »strokovnega«,recimo Matjaža, prosil za mnenje- da se je morda nepričakovano pojavilo kar nekaj novih »talentov«- rimarstvo sicer res ni umetnost, kar precej posebnega smisla za kaj takega pa je le treba imeti. Nekako tako, kot igranje na orglice najbrž ni povsem isto, kot igranje na violino. Blagozvočno igranje, seveda, hehe.

Za tako dolgo zgodbo smo doživeli presentljivo malo resnih konfliktov med sodelujočimi- dva ali tri, ostalo pa je bilo v glavnem le bolj ali manj dobrohotno zbadanje. Čeprav smo nekaj eminentnih blogarjev kar pogrešali, je tistim med njimi, ki zbadanje slabo prenašajo, najbrž bilo marsikaj prihranjeno.:)

Imen sodelujočih , ali posebnih pohval ne bom posebej omenjal- ali napišem vse, ali pa bo zamera- vesel pa sem bil, da sem na začetku sicer bil povsem v rokah ženske udarniške brigade, ampak so mi kmalu na pomoč prišli še moški brigadirji, popestrili sceno, tako da se je preživeti dalo. :mrgreen:

**************************************************************************************************************

Na blogu tem spletnem živi en poet

od poetstva je on kar pošteno zadet

se krit´ke ni bal

četud´ ga je sral

saj na sranju stoji ves naš blogarski svet.

P.S. najpomembnejše pa se mi zdi, da je ta naša precej odrasla skupinica imela priložnost spet enkrat igrati se kot v peskovniku, graditi gradove, hiške, ali tudi le kupčke, obnavljati spomine na čase, ko smo morda takšne ali drugačne verze kovali svojim ljubljenim – pa da se iz nas zaradi tega nihče ne norčuje , ali se ob nas obreguje.(pomagalo je  seveda predvsem to, da tisti, ki tega “športa” ne marajo, navadno tudi rimati ne znajo, pa so se najbrž raje vzdržali)

  • Share/Bookmark

95 odgovorov v “1000 KOMENTARJEV, ALI “KOMENTARJEV” ?”

  1. Dajana Dajana pravi:

    Pa da ne boš preveč prevzet,

    se mi včeraj ni dalo bit poet,

    sem hotela spisati 961.ti komentar,

    pa sem si mislila, ah, kaj mi mar…

    (ga bom pa zdaj tukaj napisala, ker se mi ni dalo čakat pol ure, preden so se komentarji odvili do konca). Čestitam!!!!!!!!

  2. vlatka pravi:

    commonsense.

    z rimami sem zaključila, čeprav v resnici še začela nisem.

    Sam veš, da to ni moj stil. In nikoli ne bo, zato ti bom pripela eno čisto novo pesem, ki bo sedaj nastala.

    Globoko ob vodi
    se je zrcalil smeh
    zelenje zavito
    v iskrice
    dreves
    se je bohotilo
    nad nami
    dežne kaplje
    niso poznale
    solza
    ki skrivale
    so se v njegovi
    še tako
    trdi duši
    a kitara
    ga je izdala.

    Vlatka K, 07.06.08; 21.13

  3. vlatka pravi:

    P.S.

    Bin in nagajivka sta zares presenetila s svojimi rimami. :) :)

    Mijau je itak jih vajen, pa še kakoooo :D :D

  4. commonsense pravi:

    eh, dajana , hvala -čestitke od prve dame komentarjev niso kar tako :)
    vendar sem pa ravnokar napisal, da si kakšnih posebnih zaslug sam ne morem lastiti.je bil še najbolj nekakšen splet okoliščin.

  5. porednica pravi:

    Vrhovni gospodar,
    nevede me je zapeljalo v rimarske vode. Priznam sem zelo,zelo uživala, a pojma nimam. PRIZNAM. Mea culpa. So trenutki v življenju, ki pomenijo vse ali nič. So ideali vzvišeni ali prizemeljski. In jaz gledam dogodke iz dveh perspektiv. In to je to.
    ŠE ENKRAT HVALA, da sem lahko smetila na tvojem blogu.
    In to v zahvalo

    POVABILO
    Oriah Mountain Dreamer (avtor)

    Ne zanima me, s čim si služiš kruh.
    Rada bi vedela, po čem hrepeniš
    in če si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje.

    Ne zanima me, koliko si star.
    Rada bi vedela, če boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka
    zaradi ljubezni,
    zaradi tvojih sanj,
    zaradi pustolovščine življenja samega.

    Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno.
    Želim vedeti, če si se dotaknil središča svoje bridkosti,
    ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo
    ali pa te je strlo in si se zaprl,
    da te ne bi dosegla nobena bolečina več.

    Rada bi vedela, če lahko obsediš z bolečino
    mojo ali svojo
    ne da bi premaknil in s tem poskusil skriti,
    ali zabrisati,
    ali odpraviti.

    Vedeti hočem, če znaš živeti z radostjo,
    mojo ali tvojo lastno,
    če lahko razposajeno plešeš
    in dovoliš, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah,
    ne da bi nas druge opominjal,
    da moramo biti previdni
    in realni,
    in da se moramo zavedati omejenosti človeškega bitja.

    Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ,
    resnična.
    Rada bi vedela, če si upaš
    razočarati drugega,
    da bi ostal zvest sebi;
    če lahko preneseš, biti obtožen izdajstva,
    a ne izdati svojo dušo.
    Če si lahko brezveren
    in torej vreden zaupanja.

    Vedeti hočem, če lahko vidiš Lepoto,
    vsak dan,
    tudi kadar ni lepa.
    In če lahko napajaš svoje življenje
    iz njene navzočnosti.

    Vedeti hočem, če lahko živiš s polomijo,
    svojo in mojo,
    pa še vedno obstaneš ob robu jezera
    in zavpiješ proti srebrnini polne lune:
    “Da!”

    Ne zanima me,
    kje ziviš in koliko denarja imaš.
    Rada bi vedela, če lahko po noči žalosti in obupa,
    izmučen in ranjen do kosti,
    vstaneš in narediš, kar je potrebno,
    da nahraniš otroke.

    Ne zanima me, koga poznaš,
    niti kako si se znašel tukaj.
    Zanima me, če boš pripravljen stati
    z menoj
    sredi ognja,
    ne da bi se prestrašeno umaknil.

    Ne zanima me kje, kaj, ali pri kom
    si se učil.
    Rada bi vedela, kaj te gradi
    od znotraj,
    ko vse drugo razpade.

    Rada bi vedela, če znaš biti sam
    s seboj,
    in če ti je resnično ugaja družba, ki jo imaš
    v trenutkih praznine.

  6. commonsense pravi:

    porednica,nix panika, če bi delil pohvale, bi bila zelo visoko.razen, da si bila do stvari ne povsem po tvojem okusu malce preveč neprizanesljiva.
    ampak, kdo sem jaz, da bi sodil, poglej si moje razprave z blitzi, kaj moram šele jaz dajati skozi! :mrgreen:

  7. vlatka vlatka pravi:

    commonsense,

    zasluge gredo tebi, ker si odprl ta post. In drugi so dobivali navdih.

    če ne bi bilo tebe, sploh ne bi vedela, da je BIN krasen poet :) :)

  8. porednica pravi:

    Hvala CS,
    sem malček samosvoja (a je to napaka?) in ne pustim, da me dajejo v predalček. In najbolj zoprno je to, da tudi v virtualnem carstvu čutiš, a ti kdo leži ali ne. Ampak, a nismo vsak svoje vesolje, svoja pamet, svoj svet? In če nisi ti ti, kaj si? Toliko v opravičilo za moje je… :oops:

  9. bin pravi:

    Ne bom se ti zahvaljeval, CS, za prostor, ki sem ga zasedel na tvojem blogu. :) Bilo pa mi je v veliko veselje, da sem po mnogih letih “lopate”, lahko v prostem času spet malo sprostil domišljijo, dovolil, da “jezik glasno spet zapoje”, čeprav, kot pišeš, bolj iznenada, improvizirano, in z redkimi izjemami čustveno plitvo! Rimarija, ki mi je vrnila nekaj melodije v izražanje in bo morda dobrodošla, ko si bom vzel čas, ali bo prišla notranja potreba, za izpoved.

    Ne bi se še poslovil! Čeprav je “post” postal nekoliko štorast, (zelo dolgo se mi nalaga vsaka osvežitev), se bom še oglašal. Lepo mi bodi! ;)

  10. commonsense pravi:

    bin, saj se ni zakaj zahvaljevati- blog je bil povsem odprt.in to, da smo se sicer resni ljudje lahko malce sprostili, brez zaskrbljenosti (“ja kaj bodo pa ljudje rekli”) je bil tudi namen.vesel sem, da si se oglasil, pohvalili pa so te že dovolj drugi in druge :) (meni pa ne polagaj besed na jezik, mi dovolj že drugi :) )pravzaprav sem pozval matjaža, da pove svoje bolj strokovno mnenje.morda ga bo.
    se še slišimo, tukaj, in drugje.

  11. commonsense pravi:

    no, vlatka, vidiš, kako požrtvovalen sem, zdaj že drugim občudovalke rihtam.da me ne bodo zaradi zvodništva ovadili….

  12. commonsense pravi:

    dajana, saj si v nekem smislu vendar ti bila moja, in naša muza- manj pornografskega bloga tu ne boš zlahka našla. no, z nekaj res majčkenimi spodrsljaji, hehe.

  13. commonsense pravi:

    tistim našim rimarjem, ki se jim je zgornji zapis morda zdel malo premalo pozitivističen, sem dodal še en kratek P.S.

  14. vlatka vlatka pravi:

    commonsense,

    nič bat. V virtualnem svetu je vse dovoljeno :D :D

  15. Maatjazh pravi:

    CS, ne oglašam se zato, ker bi se počutil “strokovnjaško”, ampak ker si posebej želel, da nekaj povem. Prebral sem skoraj vse verze, nekaj sem jih tudi prispeval in je bilo zelo prijetno. V večini primerov ni šlo za poezijo kot umetnost, ampak za nekoliko privzdignjen način komuniciranja, kot ga pač sproži rimanje. Pač debata na nekoliko višji ravni.

    Mislim, da sem prepoznal tudi nekaj črnočrkarjev … Vsaj dva. Predvsem boakonstruktor se mi zdi znan.

    Zdaj se je že nekajkrat izkazalo, da marsikdo zna, če se sprosti. Tako kot si zapisal. Marsikdo pa se ne more sprostiti, ker ne zna rimati. Ali pa ker misli, da ne zna. Kakšen pesnik ni hotel biti “teleban”, pa se zato ni oglasil. Jaz sem prepričan, da zna vsak, če se le malo potrudi. In bilo bi prav, da bi se potrudil, ker bi na ta način izboljšal način svojega izražanja. Povečal bi si besedni zaklad in prispeval h konstruktivnemu sporazumevanju v tej razvedrilni in zanimivi igri.

    Nečesa pa v temle zapisu nisi posebej opazil, pa bi bilo prav, če bi: tole tisočico je v veliki meri povzročila nagajivka s svojo inciativnostjo, neposrednostjo, komunikativnostjo, radoživostjo in nenazadnje talentom, ki se razvija iz dneva v dan. Res je pa, da so tokrat sodelovali tudi moški, ki so v drugem delu mestoma celo prevzeli ritem dogajanja.

    Zame je bil največje presenečenje bin, ki ga sicer že poznam kot razmišljujočega človeka, kot pesnik pa je izkazal veliko mero spretnosti in je uspel kljub rimanju ohraniti poglobljenost čustva in misli. Škoda, da je nekdo že na začetku splašil kobrowskega, ker bi se lahko fino smejali … še nekaj padalcev se je samo mimogrede oglasilo, kar je tudi škoda … Ampak saj lahko odpreš Parnas II. In se kljub vsemu večkrat oglasiš tudi ti s svojimi humornimi večvrstičnicami, ki so vedno poživljajoče branje.

    Tovrstni pesniški pogovori so užitek, hkrati pa vaja, ki dela mojstre. Ne bo namreč več dolgo veljalo, da je pesnik tisti, ki zapiše karkoli, ne da bi se mu bilo treba izučiti tudi obrti.

  16. commonsense pravi:

    matjaž, AMEN k vsemu, kar si rekel.hvala za sodelovanje in za strokovno (ne bodi no tako skromen)podporo.
    kot sem že večkrat rekel, sem se sam individualnim pohvalam (in grajam)z redkimi izjemami namenoma izogibal, mislim pa, da je prav to pripomoglo, da smo tako daleč prišli. tekmovalnost je sicer pogosto lahko prav konstruktivna, v primeru nežnih pesniških duš pa je lahko prav tako destruktivna. :)

    p.s.- ja, za kobrowskega je tudi meni žal, ampak se mi zdi da njega ukalupiti ne bi bilo tako preprosto, hehe.

    se ob priložnosti spet slišimo, vidimo , in zrimamo.

  17. boakonstruktor pravi:

    Uf uf, tako dolgo ni bilo nič na blogu, da sem že mislila, da so zaradi Busha še bloge zaprli. Ali pa da se je kompletna srenja tako zafrustrirala, ker je eno polzeče sluzasto bitje zagrabilo tisočico!
    Maatjazh, veselje te je brati. Ne vem sicer, od kod sem ti znana, je pa Slovenija res majhna in nikoli ne veš…

  18. nagajivka pravi:

    Maatjazh,

    lepo, da si podal svoje mnenje, saj veljaš za pesnika z veliko začetnico, (ne ugovarjaj, v mojih očeh je tako in basta), tako, da sem prav vesela tvoje kritike.

    Naj najprej omenim Kobrowskega, katerega prvi izdelek v prvem delu Parnasa sem dojela kot “nice try”, ki je sicer imel svoj namen (ne glede na kasnejšo interpretacijo v gusarski himni). Ja, res škoda, da se nam kasneje ni želel več pridružiti. Fant je nedvomno nekaj posebnega, originalnega in glasbeno poznavalskega. Zakaj se je Bedanec umaknil? In kje se je izgubil Samohodec, pa drugi občasno sodelujoči. Vilinčku pa moj poseben poklon! Pupa ima polno ritma v sebi!

    Bin je, moram priznati, v svojem pesniškem izražanju, presenetil tudi mene. Pred tem sem sicer ujela nekje eno njegovih pesmi, ampak tukaj je res izkazal svoj velik talent. V pesniško slogovnem smislu in po sporočilnosti, (ki je meni še kako pomembna).
    Da Roka sploh ne omenjam v svojem posebnem in originalnem stilu izražanja, ritmu in vsemu kar lahko poseduje le dober pesnik. Prav tako je vedno znova presenečala Boakonstruktor, s svojimi duhovitimi in konstruktivnimi pripombami, tudi skozi rime, se razume.
    Porednici je šlo (za moj okus) vedno bolje in ji še enkrat čestitam za pogum, da je premagala vse tiste pomisleke, ki so jo malo zavirali na samem začetku.
    Seveda cenim tudi Vlatkino prizadevnost, dobro voljo, njeno neskončno “atomsko” energijo in poseben stil, ki je njen stil in mu ostaja zvesta.
    Mijau premore veliko smisla za humor, skozi svoje rime me je pogosto nasmejal. In spoštujem njegov pozitivizem.
    Commonsense pa … ah, ja … vsak dan štiri vrstice – v slogu mačka Garfielda. :mrgreen: Hmnja, saj drugega tako ni bilo pričakovati… Seveda se hecam! Commonsense, brez tvoje idejotvornosti in velikodušnosti se tale Parnas ne bi nikoli rodil. O tvojem smislu za (h)umor ti pa ne bom več plozala komplimentov, da se slučajno ne prevzameš preveč … :)
    Maatjazh, nisem vedela, da se neposrednost, komunikativnost in radoživost štejejo med pozitivne lastnosti. Morda bi moral pa še kdo drug kritiko napisat. Menda večini ravno našteto predstavlja trn v peti. In ja, tudi jaz sem mestoma pogrešala moško iniciativo. CS-ju je popolnoma jasno kaj se zgodi, če daš ženski “vajeti v roke”.
    Hja, takle smo mel, sami ste/smo si krivi.

    Se pa veselim, če se bo tale blogonovela še kdaj v prihodnosti ponovila. Pardon, nadaljevala!

    p.s. če sem koga pozabila, (zdajle na pamet naštevam) se vrnem kasneje in še kaj pripišem.

  19. nagajivka pravi:

    Aja, da ne bo nesporazumov – tole zgoraj je le moje osebno mnenje, ki sem si ga, (pre)drzna kot sem, dovolila povedati na glas. ;)

  20. vlatka vlatka pravi:

    nagajivka,

    jaz o rimah nimam pojma. Morda bi ga imela, če bi si vzela dovolj časa. A me rime ne vlečejo. In napišem vse iz prve. Tako kot mislim, tako rečem. Tako zapišem.

    P.S.
    Na žalost sem bila na “Parnasu” tarča ene in iste osebe, predvidevam, in je “Parnas” zato bil včasih zelo na dnu. A mi tega vseeno ni žal. Ker me je tudi to nekaj naučilo.

    Hvala vsem, ki ste/so me brali in tudi popljuvali.

    Vsaka šola nekaj stane. Šol se pa itak ne branim, ne glede na ceno, če jo želim dati skozi.

    Vsem en lep in prisrčen pozdrav.

  21. vlatka vlatka pravi:

    In še to, sedaj bo napisano, sproti, tako pač pišem:

    ***
    Ni me vzela noč
    in mi me vsrkal dan,
    le kot metulj pojoč
    odletela sem na drugo stran.
    Videla sem mavrice,
    in črne nagrbančene oblake,
    a ni me bilo strah
    vseh vetrov,
    ki lomili so mi krila.
    Videla sem Sonce,
    tudi Luna ni mimo mene šla,
    da me ne bi pod okrilje
    vzela.
    A na vrhovih vseh gora
    krila sem odpela.

    Vlatka K., 10. 06. 2008, 00.06

  22. david.pelko david.pelko pravi:

    CS, razočaran sem nad tabo. Zato, ker se ne strinjaš z GSO problematiko in zagovarjaš nestestirano in skorumpirano znanost okoli GSO lahko izjaviš, da se jaz smešim? In, da sem dve lepi pesmici napisal?

    Pa kdo si ti, da si boš z mano norce delal? Ha?, kaj ti daje pravico posegati v moje mišljenje o stvareh, ki jih pišem, za katere imam VERODOSTOJNE VIRE in za katere se že dolgo javno govori, da so lumparije.

    In ti meni, da se jaz smešim? Ti se smešiš, CS, ti!

    In zamnenjaj si že ta nickname, nima prav nič skupnega z zdravo pametjo, dokler take kvasiš na Blitzovem blogu.

    Če se ne strinjaš z mano, pridi na moj blog in podaj ARGUMENTE, zakaj se smešim. Tiste, ki so to poskušali smo že razkrinkali, da so lažnivci, povezani z zagovorniki GSO politiko, ni vrag, bomo pa še tebe.

  23. bin pravi:

    Pomiri se, David, saj si pameten mož! :)

    Kaj nima vsakdo pravice misliti svojih misli in jih tudi izreči? Očitaš CS-ju njegovo izjavo, v isti sapi pa ga ozmerjaš in zahtevaš celo spremembo imena.

    To, da sem načelno proti uporabi GSO, zaradi dvoma v varnost, dodelanost stvari, me še ne obvezuje, da bi te podpiral v zatiranju in blatenju drugače mislečih. To ni način, s katerim bi gradili “boljši svet”!

    Na nekoliko pokroviteljske in arogantne izjave nas starejših mož, bi se tudi lahko privadil. So se pač z leti nekoliko obrusila čustva in odebelil stoični oklep.

  24. david.pelko david.pelko pravi:

    BIN, nimam težav z drugače mislečimi. Bog ne daj, da bi vsi enako razmišljali. Kakšen bi pa bil ta svet? Gre se za pritlehno izjavljanje, češ, božček se smeši, daj mu Blitz pomagaj iz zagate.

    Jaz nisem v zagati, ker zaenkrat vem in verjamem v to kar pišem. In sem sposoben to tudi zagovarjati. Če se bom pa motil, bom pa to tudi priznal. Ampak je treba argumentirano razpravljati. Ne maram takih potez! :(

  25. mica mica pravi:

    1000% sem rpepričana, da ima 1000 komentarjev kakšno zvezo z gensko spremenjeno hrano
    :-)
    ali pa vsaj z geni, če ne z genitalijami
    :-)
    če me spomin ne vara, tam nisem sodelovala, ker sem – po pesniški plati- eno navadno zdelano kljuse.
    Me pa veseli, da po že več letnem biuvanju na blogovju ni še nihče dobil občutka, da bi me bilo dobro dati čez koleno (no, ja, mogoče Bin, da bom poštena, hehehe)

    Bi pa- na vsak ančin- bilo dobrodošlo mičkeno vašega sočustvovanja. še zmeraj sem v službi in kot kaže, me čaka še včerno poslušanje nebuloz nekakšnega vsevedneža…grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr
    Pa tako lepo sonce….upam, da originalno, ne gensko spremenjeno
    :-)
    In moje ubogo kolo joče v garaži
    :-(

  26. mica mica pravi:

    david pelko, garantiram, da BIN ne misli nč hudega.

  27. vlatka pravi:

    david.pelko,

    to mi je pa všeč. “Če se bom pa motil, bom pa to tudi priznal.” :)

  28. vlatka pravi:

    bin,

    oh, kje smo še mi? Da pridemo do modrosti, ki jih imate vi?

    Ti in commonsense, pa mijau, pa mica, grison, in še kdo…Prav rada vas berem, takole umirjene, presodne.

    Ja, všeč mi je ta način :) :)

  29. david.pelko david.pelko pravi:

    vlatka, nimam težav rečt oprosti!

    Vlatka, na mojem blogu lahko podpreš moja prizadevanja za Slovenijo brez gensko spremenjenih rastlin, včeraj sem objavil članek, CS je pa izjavil, da se smešim, pa to nikakor ni res!

  30. vlatka pravi:

    mica,

    te bo že bin potolažil, če se smiliš sama sebi :D :D

  31. vlatka pravi:

    david.pelko,

    grem takoj pogledat, potem bom pa ocenila, ali je smešen ali ni ;)

  32. vlatka pravi:

    david.pelko,

    imaš moj glas. Ne vem sicer kaj je pisal moj dragi prijatelj commonsense, a prispevek se mi zdi v redu. No, priznam, da sem brala samo uvod…., a vseeno.

  33. bin pravi:

    Eh, vlatka, ker smo ravno “pri njem doma”, bom takole povedal: CS je rekel, da se njemu pa že ne bi dalo s tako vnemo razpravljati, če vidiš, da ninikogar ki bi poslušal na drugi strani. Svojega mnenja o stvari pa nič?? ;)

  34. commonsense pravi:

    bin, potrpežljivost je božja mast. sem tudi vlatki že enkrat rekel, da ne kar na prvo žogo skakat.

  35. david.pelko david.pelko pravi:

    A CS, saj si doma, zvonim pa nihče ne odpre. No kakorkoli, sam si skočil na prvo žogo, jaz sem samo lepo poslan odbitek nazaj dobro udaril. In padel je gol! 1:0 za mene! :)

  36. commonsense pravi:

    če kdo tole kaj razume, naj mi prosim pove.

  37. vlatka vlatka pravi:

    bin,

    saj sem rekla, da vsega nisem prebrala, od mojega dragega prijatelja commonsensa pa tudi komentarja ne.
    Če je pa tako rekel, potem je nekaj na tem. A stvari se lahko spremenijo, če stopimo skupaj. In v tem vidim bitko davida. Kar ni nič narobe.

    Seveda pa imajo platno in škarje ljudje,ki tega ne bi smeli imeti.

  38. vlatka vlatka pravi:

    commonsense,

    ti si zame prva liga. In to kar praviš, je pravilno.

    A ima David tudi prav, ko se bori proti genetsko spremenjenbi hrani.

  39. vlatka vlatka pravi:

    commonsense,

    OPROSTI. Ta post ni temu namenjen, o čemur pišemo tu zgoraj.

    Grem raje spat, da ne bo kaj narobe.

    P.S.
    je pa vseeno lepo, kako ima vsak od nas drugačno mnenje, a ne?

  40. commonsense pravi:

    ja, če bi imeli le mnenja. ampak nekateri te besede ne poznajo, oni vedno VEDO. :)

  41. commonsense pravi:

    mica, saj sočustvujemo s teboj, na poslušanje in branje nebuloz pa nimaš ekskluzive :)
    na 1000 pa smo te res pogrešali. še pelko se je ojunačil in prispeval, sploh ne slabo. :)

  42. mica pravi:

    CM, veš kaj sem po tihem pričakovala
    :-)
    da me bo pričakal kakšen poseben sonetni venec- meni v čast
    :-)
    glede na to, da so jih tebi namenili cca 1000, pa si- konec koncev – “le” in samo moški…
    :-)

    Tko no….tko, no…

  43. mijau pravi:

    Mica, za sonet z akrostihom imaš prekratko ime.

  44. mica pravi:

    Mijau…hm…lahko bi se znašel in recimo spesnil kaj na “naši najdražji mici”.
    a bi to šlo?
    :-)

  45. mijau pravi:

    Naši najdražji Mici
    (po nagovoru CS-a)

    Če so naši Mici
    všeč nesramni vici,
    potem ji naj izdam,
    da jo srčno rad imam.

    Čeprav ima dobro vago,
    zamišljam si jo nago
    in tako jo ljubkujem,
    jo vsepovsod kušujem.

    Prodal za njo bi čast,
    da le dobim jo v last.
    Vzel največjo bi posodo
    in bi v Kladanj šel po vodo,
    da ko bi jo naskočil,
    ne bi preveč zamočil.

    Ali pribiješ me na križ,
    ali pa mi odpustiš?

  46. mica mica pravi:

    hehehehe, Mijau, kaj si me ti spravil v smeh!!!!!!!
    Še sedaj, ko tole pišem, imam usta do ušes.
    :-)
    A ni to fajn, da si v tako tečnem in sitnem dnevu zaslužen za eno tako dobro delo ?!
    od srca hvala!
    :-)

  47. commonsense pravi:
  48. mica mica pravi:

    CM, on ve, da so stare babnice greha vredne
    :-)
    če ne drugod, pa za šporgertom
    :-)

  49. commonsense pravi:

    auauau,
    mijau,
    le kaj
    je zdaj
    z moralo
    našo?
    je na pašo
    jo poslalo
    veličanstvo
    s ptuja,
    ki poslanstvo
    tu opravlja,
    in se trudi,
    (včasih tudi
    le zabavlja)
    in mu tuja
    misel ni
    ki strast vzbudi?

  50. vlatka vlatka pravi:

    ***

    Mica muca pridno prede,
    za šporgertom ali kamor sede,
    le da dan je sončen in vesel,
    in da bi se mijaua tudi prijel :D :D

  51. nagajivka pravi:

    Pogrešali smo našo Mico,
    medtem, ko rime smo kovali,
    bi rabili vrlo oskrbnico,
    tako pa bli smo v štali!

    Zdaj Mijau zvoni po toči,
    a že po glavi hodi mu sekstet,
    naj vsaj tokrat ne zamoči,
    ko s strastjo je ves prežet.

    Commonsense se neki zgraža,
    heh, je pač razumski mož,
    a nebuloza ta je kamuflaža,
    rad bi bil med “šopkom rož.”

    Vlatka je še prifrlela,
    rime tik-tak sklamfala,
    če še njej bi kri zavrela,
    bi telebane vse poštrafala.

    A Vlatka, Mica, dve sta dami,
    ki ju dobra volja greje,
    četud’ katera zagalami,
    obema v srcu škrat se smeje.

    :D :D

  52. bin pravi:

    V življenju sem zamudil vse, kar se je zamudit dalo! :sad:

    Pa tako lepo sem si zamislil. ;)

    Mica!

    Pesem je kot ljubezen! Ne moreš je izsiliti, lahko pa jo prebudiš.
    —————————–
    B esede nam v lepe zgodbe kuje,
    I z njih junake, reveže ustvarja,
    N a temne lise družbe opozarja,
    M noge zgodbe spretno v niz nasnuje.

    I skren humor, veselje, ni ji tuje,
    C elo razposajeno včasih poje,
    I z dna srca razpreda misli svoje,
    V endar se tudi kleti ne sramuje.

    S voboden duh, ujet v besede njene,
    P ove nam vedno, kje tiči žebljica,
    O bčutek ji pomaga da zadene,

    M odrost kje je in kje tiči pravica,
    I zpiljena beseda ne ovene,
    N aj še naprej bo taka, naša mica!

    ————————————

    Nekoliko krmežljava in skuštrana je tale Trnjulčica, saj si jo iz globokega spanca zbudila. :)

  53. nagajivka pravi:

    Bin zdaj sanje objokuje,
    prepričan, da jih je zamúdil,
    a čas ima, (le natolcuje!),
    vse dokler ne bo se zgrudil!

    :D

  54. nagajivka pravi:

    #90 – preplonkano iz sosednjega posta

    commonsense
    13. junij 2008 ob 20:09

    /”ZAROTE, ZAROTE ZAROTE…. SVUDA OKO NAS….
    JAST MAM DOST IN GREM SPAT.”/

    —————————————————

    Tudi Commonsense je že obupal,
    nad vsemi nami – telebani,
    pred spanjem z zadnjimi močmi zahupal,
    bo sanjal o gensko spremenjeni hrani?

    :(

  55. mica pravi:

    o, kristus…
    pridem domov, premočena, dež me je ujel nepripripravljeno….kršenmatiček….medtem, ko se preoblačim (in polde me vneto gleda, nesramnež), se počasi odpira računalnik, in na mailu se zvrstijo “commonsensi”, kar lep kupček….NIČ HUDEGA SLUTEČ !!!!!…začnem klikat….ojej..saj NE MOREM VERJET…kakšne blažene posledice včasih prinese moj dolg in tečen jezik….
    :-)
    :-)

    ampak tole pa moram narest copy paste, ker je verjetno že skoraj 40 let, ko mi je kakšen YXY zadnjič napisal verze, hehehe

    srčno upam, da polde ne dvomi v mojo zdravo pamet, ker se režim v ekran, kaj pa vem…
    zdim se mu sumljiva, sigurno.

    sem pa RES strašno grozno vesela, in z užitkom bi v tem trenutku obljubila, da bom vsaj kakšen dan “pridna in ponižna”, pa kaj, ko mi duša ne da, da bi to storila
    :-)
    No, ja, če meso ne bo preveč šibko….mogoče ne bom kakšen teden Binu pisala žleht replik…to si za tako lepe verze že zasluži,ane?
    :-)

    in CM-ju v zahvalo, bom naredila eno orng oddajo o škodljivosti gensko spremenjene hrane…mogoče povabim Blitza :-)

    če bo polde slučajno še kdaj lajal na mačkone, mu tega ne bom več dovolila. phja, težka, bo, ampak…Mijau- samo da boš zadovoljen

    Vladki od srca iskreno pritrdim tisti njeni repliki o 2 parih lepih moških nog. Naslednjič pridem z očali, da jih bolje vidim :-)

    hehe, nagajivka, verjemi, da tole zgoraj ni zarota, čeprav tako izgleda…ko neki ubogi in nebogljeni ženski pripravijo takole sonetno “past”

    skratka, ker vem, da gre vsakršna ljubezen skozi želodec, so bili zgornji stihi kot domač jagodov sladoled, ki se stopi na koncu jezika
    :-)

  56. vlatka vlatka pravi:

    mica,

    pa kaj nisi rekla, morda bi se našla kakšna očala? No, morda pa je še bolje tako, za naslednjič.

    Pa hitro pridi, dokler je vroče, no, danes ni, a ni panike, da boš videla najlepše noge na svetu.

    Upam, da se tudi bin vozi na kolesu v poletni vročini z kratkimi hlačami? :D :D

    Polde je pa verjetno ljubosumen na manj kosmate noge kot jih ima sam :D :D

    P.S.
    Ja, Bin pa zna res pisati verze. Kdo bi si mislil, da je v njemu toliko vsega, pa tako drobceno izgleda? No, da ne bo pomote, tako krhko…. ;)

  57. nagajivka pravi:

    Pišem pesem, da ji rečem hvala.
    Besedi pišem, da ji lahko povem,
    da vse, kar je meni, drugim dala,
    neprecenljiv je dar, da upat smem.

    Da upat smem v času téme,
    ko upanje več nima vrednosti,
    ko volja v sebi mre in je kot breme,
    v času brez vizije in brezplodnosti.

    Čas v času, ki se venomer ponavlja,
    v krogih zgodovine se vrti,
    ko tik pred temo več ne zagotavlja,
    ne obeta sanj za svetle dni…

    V tem obdobju tavamo v mraku,
    ko življenje ni življenja vredno,
    ko obstoj človeštva je v zraku,
    a svoj propad podpira nezavedno.

    Tišina, kolikšna je tvoja cena?
    In koliko besede krik velja,
    ko odstira zmot koprena
    in dviga glas vse do neba?

    Udobje in zavetje cenita tišino.
    Uspavata jo v lažni varnosti.
    Glas besede je poplačan z bolečino,
    nagrada trči v rob bizarnosti.

    A dokler je beseda živa
    in se posameznika sliši glas,
    duh življenja nam odkriva
    beseda ni nam dana le za okras!!!

  58. bin pravi:

    Molčim! Premlevam pesem tvojo.
    O besedi in o molku poje.
    Kam človek naj usmeri misel svojo,
    v molka mir, ali besedne boje?

    Pregovor pravi, molk je znak modrosti,
    preveč besed je puhlost domišljava,
    kdaj umne so in kdaj odsev norosti,
    morda ne zna povedat naša glava?

    Dve ušesi, usta ena sama,
    narava nam je v glavo vsadila,
    saj neskončna bi bila galama,
    če morda bi obratno naredila.

    Prijetno v senci molka je zavetje,
    z besedo vsem za tarčo se postaviš,
    zato naj nosi v sebi razodetje,
    naj ni le za okras, kot praviš! ;)

  59. nagajivka pravi:

    /»Dve ušesi, usta ena sama,
    narava nam je v glavo vsadila,
    saj neskončna bi bila galama,
    če morda bi obratno naredila.«/

    —————————————————

    Ena usta so ob dveh ušesih,
    (strinjam se s teboj močnó!),
    da z namenom služijo v telesih,
    kakor praviš, točno to!

    A uho precizno rabi vajo.
    So ušesa rada zamašena!
    Kot, da poslušati ne znajo,
    s površnostjo zadovoljena.

    A uho precizno je le eno,
    ki sporočilo ujame in zazna.
    V srce nam je vsajeno, -
    - uho je instrument srca.

    In ta usta, naša, blebetajo,
    vse preveč, preveč besed.
    Kot, da govorit ne znajo?
    Ja! Treba jih je znat zapret.

    Takrat tišina k nam potrka,
    pove nam mnogo, mnogo več,
    kot pove galame frka,
    kjer besede reže meč.

    Zato je prav, da zlate duri,
    vsak dan ji na stežaj odpremo,
    - tišini, ki nam misli uri,
    ko nas nagovarja nemo.

    A, ko misli se zgostijo
    in bistvo sili že navzven,
    ko čuti po izlitju hrepenijo,
    le zadoni naj njihov zven.

    A zven precizen je le en,
    ki besedo porodi iz globin.
    V srce nam je vsajen.
    Je glas srca. Se strinjaš, Bin?

    ;)

  60. bin pravi:

    Kako lepo zveni beseda! Gladko teče!
    V molku porojena, iz srca klije,
    le tu in tam se včasih opoteče,
    čeprav modrost iz dobrih misli pije.

    Poslušam jo, njen zven in njen pomen,
    oboje slej ko prej se v eno zlije,
    ob njej sem vedno znova potešen
    in vedno znova mi srce močneje bije.

    Piši muza, še mi o ljubezni!
    Ne o meseni, čutni, polni le hotenja!
    O tisti piši, ki se v glavi trezni,
    porodi, gori in sploh ne jenja!

    Morda pa kdaj, tja proti koncu časov,
    v deželi pravljic, za devetimi gorami,
    kdo odkrije knjigo tvojih milih glasov,
    ljubezen, v sebi spečo, znova zdrami?

  61. porednica pravi:

    Bin, mi je velika želja
    spoznati te, bi bilo veliko veselja,
    si trden mož,
    ampak nikoli ne greš na nož,
    tvoje besede so čiste in predvidljive,
    nam bralcem nepremagljive.

    Tudi jaz šibam kao na dopust,
    moj je rib že polnih ust,
    ampak, ko se vrnem
    na tebe se obrnem.

    Od srca, ti želim spokojen in radoživ teden, ko mene ne bo, da bi šnofala za tvojo poezijo.
    Ampak, ko se vrnem bom spet “špijun”.
    Želim lep, zeeelo lep tebi in tvojim in tudi nagajivki.

  62. bin pravi:

    Porednica že moči noge. Nastavlja soncu svoje čare.
    Pa se sprašujem, prav nedolžno in pobožno,
    bo kdaj med tem, ko bo razmišjala podkožno,
    ušla ji misel sem, med nas, prijat´le, znance stare?

    Sonce se je trdno na nebo pripelo,
    greje nas toplo in sveti kot za stavo,
    naj tudi tebi nudi vreme “tisto pravo”,
    da ob povratku nam zapela boš veselo.

  63. nagajivka pravi:

    @Bin; #60

    /”Piši muza, še mi o ljubezni!
    Ne o meseni, čutni, polni le hotenja!
    O tisti piši, ki se v glavi trezni,
    porodi, gori in sploh ne jenja!”/

    ————————————————–

    Ne znam, pa tudi nočem, Bin,
    le o taki pisati ljubezni,
    ki jo glava vzdolž oblin
    izpljune in na hitro strezni.

    Raje pišem jaz o tisti,
    ki v srcu mi gori,
    na način, ko vame do obisti,
    se zažira in boli.

    A to je sladka bolečina,
    se z njo rojevam, v njej umiram.
    Ko zapeče kot kislina,
    še bolj srce ji svoje odpiram.

    Ni ljubezni je – brez trnja,
    ki le nežno bi se v sanjah zibala
    in, ki ne bi sred’ plamena ognja,
    žgala izven sna, do duše dna.

    Živa v snu je dókler sanjam,
    ko z dlanjo dotaknem se dlani,
    drhteče s solzo sreče jo poljubljam
    v objemu nje opojne brezpogojnosti…

    Naj ljubezen, torej, se rojeva,
    naj le gori in naj ne jenja.
    Kadarkoli jo vseprežemajoča speva,
    je pesem polna hrepenenja.

    ————————————————–

    Porednica, hvala za prijazne želje.
    Tudi jaz ti želim čimbolj sproščene dopustniške dni v prijetni družbi in veselem morskem vzdušju. Pa veliko sonca, seveda! :cool:
    Uživaj maksimalno!

  64. bin pravi:

    Ljubezen prava in pa hrepenenje?
    Kako to dvoje v enem srcu biva?
    Hrepeneti – je, dobiti želja živa,
    ljubiti – dati je stremenje.

    Kje pravzaprav ljubezen smemo iskati?
    Dejavno, čisto, nesebično, zrelo?
    Mar zna srce spočeti dobro delo,
    ga brez razuma zmore izpeljati?

    Saj vem, ljubezen ni le ena!
    In človek je na dvoje v svet razpet.
    Ko med tem dvojim znajde se poet,
    v iskanju večnem, pesem je rojena.

  65. nagajivka pravi:

    V mojih je očeh
    ljubezen ena sama,
    v mnogih pod in nadzvrsteh
    sprejeta ali dana.

    Ko podariti jo želiš,
    v želji po ljubiti
    hrepeniš, da nje presežek podeliš:
    višek dati, ne dobiti.

    Razum je v pomoč,
    da posluša glas srca,
    kot sopotnika pa združena v moč,
    na pravi poti sta oba.

    Je človek res razpet,
    kot marela v dèžju,
    med um, duhá in čustva je ujet,
    lovi se v ravnotežju.

    So misli plod razuma,
    ki duša jih zaznava,
    z intuicijo, odprtega srca poguma,
    je ljubezen vedno prava.

    Le ena je nadzvrst,
    ljubezni, ki je bitja
    prejela nismo v trajni dar za brst:
    “brezpogojnost tihožitja”.

    V zavedanju pogojnosti
    srca nam krvavijo,
    poeti včasih nezavedno al’ v opojnosti
    o brezpogojni govorijo.

    Večno opevana v sreči
    ali v žalosti prekleta,
    o čarobni neusahljivi temi tej pereči
    pesem nikdar ni izpeta …

    ————————————————–

    Evo, tole je pa za blagozvočno jutro, en mojih najljubših “štiklcev” (iz naftalina), za ljubitelje dobre glasbe.
    S.Wonder. O ljubezni poje … taki, svojemu priimku primerni, kakopak! ;)

    http://www.youtube.com/watch?v=zOW2UfvWWAE&feature=related

  66. bin pravi:

    /… “V zavedanju pogojnosti
    srca nam krvavijo,
    poeti včasih nezavedno al’ v opojnosti
    o brezpogojni govorijo.” …/
    :) :) :)

  67. bin pravi:

    Le kako srce naj, staro in betežno,
    ki svoje lepše dni je že prestalo,
    v korak gre z dušo, mlado in trpežno,
    kaj naj stori, da ga ne bo pobralo?

    Naj bo spopad, al´ k skupnemu stremenje,
    izkustvo daje starcu up in sanje,
    neugnani žar in silno hrepenenje
    mladostne misli, vedno slavo žanje!

    Naslonil se bom nate, moja vila,
    kadar v zanosu šel bom preko sebe,
    v pobožni nadi, da mi boš pustila,
    sanjarit, da prek sebe gledam tebe! :)

  68. mica pravi:

    križana gora, Bin….!!!!
    A si ti meni kaj zatajil?!
    Berem in berem tvoje pesmi….povej ti meni, kaj še skrivaš v rokavu? Kakšne adute?
    kakšne talente?
    česa o tvoji ustvarjalni duši še ne vem(o)?

  69. bin pravi:

    Kaj pa ti špijuniraš, mica? ;)

    Časi UDBE so mimo, pa še takrat si bila na nasprotni strani. :mrgreen:

  70. mica pravi:

    a veš, kaj mi je žal?
    Da te takrat, ko sem te imela na dosegu roke, nisem uporabila kakšne “sile” in iz tebe izvabila vsaj 0, 0000001 % od tega, kar prebiram na teh straneh.
    Danes pa imam ravno čas, se mi kaj drugega ne ljubi….
    :-)
    Bin, od sile si!
    :-)

  71. bin pravi:

    Če bi šele njo poznala, mica, mojo “ksamšlato”, ki je izvor in ponor zadnjega polčetrtega križa mojega življenja! :) Potem bi ti bilo jasno, da ti ni nič jasno! ;)

  72. mica mica pravi:

    ……………ne le izvor in ponor…..tudi navdih- bi rekla!
    ali pa si kot speča trnuljčica….
    :-)
    le da ne vem, kakšnega princa (princesko) bi poslala v akcijo
    :-)

  73. nagajivka pravi:

    Akcija?

    Jaoj! Mica! Čim zaslišim to besedo,
    Trnjulčica v meni takoj se prebudi,
    idej milijon, domislic polno skledo,
    svežo energijo, voljo in navdih rodi.

    :D

    —————————————————

    @Bin – #67!

    Kaj praviš na idejo,
    da skupaj ti in jaz,
    odpreva novo epopejo -
    dueta blogerski obraz?

    Cimra bi postala,
    pisala po navdihu,
    svoj blog oblikovala
    v prozi ali v stihu.

    Brez nuje in obveze
    bi se dopolnjevala,
    po občutku, nima veze,
    v spontanosti del’vala.

    No, poskusiva lahko,
    vsaj za nekaj časa.
    Morda bi nama šlo?
    Sva klepetava rasa! :razz:

    Obadva kot brezdomca
    se futrava po obrokih
    in kot brodolomca,
    vedriva po otokih …

    Na ne/milost prepuščena
    sva pesniškim akterjem,
    čim sva preveč sproščena,
    že prišteta sva k bleferjem! :mrgreen:

    Znotraj enega vrtička,
    ki ga vzameva v najem,
    lahko urediva dva kotička -
    to ne bi bil problem!

    Kot sostanovalca
    vzpostavila bi stran,
    bila idej snovalca …
    “Zanesenjaški klan”?? :lol:

    In rime bi letele
    po želji, po posluhu,
    blage ali smele,
    v vznesenem duhu.

    Manj zares in bolj za šalo,
    primerno volji, času:
    če dva skrbela bi za “štalo”
    bi lažje dihala v špasu!

    ————————————————-

    p.s.:

    Zdaj pa na en uč zamiži
    ne kaznuj takoj me s sodbo.
    Če blog se nama sfiži,
    pač razdereva pogodbo,
    ti na Maldive, jaz na Fidži
    prijateljsko – vsakdo s svojo godbo.

    Pojasnilo k oglasni ponudbi: “iščem prijetnega sostanovalca”:
    svojega bloga (sama) ne bi imela. Moj način življenja vsebuje že dovolj drugih obveznosti. Ker sem odgovoren tip človeka, ki v isti sapi ljubi “svobodo”, bi me to preveč obremenjevalo. Če bi se ta “obremenitev” razdelila na 50 : 50, je pa to že druga pesem. In, ja, imela bi predvsem nek stalni pesniški otoček, kamor bi se lahko zatekel vsak, kadarkoli, ko bi ga tiščalo rimat. Bin, kaj praviš ti?

    Hehe … morda bi se nama pa v nadaljevanju zgodbe pridružil/a še kakšen/a odgovoren/a cimer/cimra in bi tako srečno, do konca svojih dni, živeli kot tisti iz nadaljevanke “friends” … ho ho ho.

    Ha??

  74. bin pravi:

    Še mačka crkne v španoviji,
    star mož je godrnjal v zapečku,
    izkušen v ljubezni, sreči in fovšiji,
    znanje je prenašal meni, dečku.

    ——————————-

    Kako mamljiva tvoja je ideja,
    o skupnem domu nas, vseh poetov,
    o kraju, ki bi bil kot trdna veja,
    za skupno pesem intelektualcev, kmetov.

    V srcu, čisto zadaj tam v globini,
    pa črni dvom razbija razodetje,
    je pesem res podobna imovini,
    res rabi dom, toploto in zavetje?

    Današnji svet častilec kapitala,
    uničil je kulturo z več svobode,
    kjer vsak izvir in trata, vsaka skala,
    je skupna last, kot zadnja kaplja vode.

    V silni želji, za svojim imetjem,
    smo ogradili se z zidovi, mrežo, koli,
    dušo svojo skrivamo pred razodetjem,
    vse bolj smo sami sebi sužnji – voli!

    Naj bo, če je telo v to past ujeto,
    ne bom na silo ga po svoje vlačil,
    misel pa, čeprav v meso vpeto,
    ohranjam čisto in ne bom je pačil!

    Zato bom svoje pesmi trosil,
    še naprej po svetu brez lastnika,
    naj jih bere, prav nikogar prosil,
    le kdor želi naj včasih nanje klika.

    Hudo mi je, da v svojem se oklepu,
    pred tvojimi željami ne odpiram,
    kot bi igral se s tabo, s figo v žepu,
    gradove v oblakih ti podiram! :sad:

    Ne joči draga, saj te nisem vreden!
    Ne-vemka, nagajiva, a globoka,
    ko včasih od obupa sem obseden,
    dvigne tvoja pesem me visoka.

  75. bin pravi:

    Seveda, mica, tudi navdih!

    Za vse, kar je dobrega zaslužna in za vse slabo kriva! “Alfa in omega”! ;) Kaj pa ti? Se lahko pohvališ?? :mrgreen:

  76. mica pravi:

    hehehe, žal se s tvojo ne bom mogla nikoli pohvaliti, hehehe.
    Smo se pa včeraj našli sošolci (če bi ti naštela imena, bi ugotovil, da si za večino že kdaj slišal)in, zanimivo, beseda je tekla tudi o tem, kakšen vpli je imel partner (ali okolica) na našo življenjsko pot.
    In jaz sem- pa ne prvič- dejala, da če ne bi bilo Najdražjega, bi bila danes 10000% kakšna zavaljena, dobrovoljna, vsega naveličana gospodinja.
    In ker me oni hudičevo dobro poznajo, vedo tudi za vse moje vzpone in padce (za katere ni bilo nujno, da sem bila sama kriva)…skrakta, zelo so se strinjali….
    :-)

    Dejstvo je, da se vse, kar se nam zgodi, zgodi z razlogom. Problem je le, ker ta “razlog” VČASIH ne opazimo.

  77. nagajivka pravi:

    @ Bin – #74! :)

    /”Še mačka crkne v španoviji,
    star mož je godrnjal v zapečku,
    izkušen v ljubezni, sreči in fovšiji,
    znanje je prenašal meni, dečku.”/

    —————————————————

    Tudi jaz nekoč poznala
    moža sem starega,
    že od nekdaj radoznala
    ujela misel modrega.

    So oča vrli me učili
    in v rani mi mladosti
    fovšijo iz glave izbili -
    simptom je to šibkósti!

    ————————————————–
    @ #74 (v nadaljevanju)

    Naj ti nikar ne bo hudo,
    prav je, da poveš, kot misliš,
    pri tebi cenim ravno to!!!
    Poanto iskrenosti osmisliš.

    Hehe…in nikakor ne podiraš
    v oblakih mi gradov,
    le svoj pogled mi razprostiraš,
    znotraj znanih miselnih okov.

    Častilci kapitalne oblasti,
    ki ne podpirajo kulture v svobodi,
    brez primesi socialne odgovornosti,
    dovolimo, da nas ona vodi???

    Prav to je bil namen moj ta,
    doprinosa k tej “svobodi”,
    ne v boju proti, pač pa v težnji ZA,
    da onkraj ograje “pesem shodi”.

    Pa tudi s tem predložnim vzorcem
    nisem mislila tako zares.
    Bolj kot možnost vsem idejotvorcem,
    da s primesjo zakurijo svoj kres.

    V besedah brez dejanj prihodnost,
    obeta uživanje sužnjelastništva -
    še naprej nam – kot brezplodnost,
    pod jarmom kapitalnega skrbništva.

    Cankarjeva mati v grobu se obrača,
    po moje, vedno znova, ko prebira
    sina svoj’ga iste črtice – sanjača,
    gleda koledar … v tragokomiki umira.

    In seveda, bova, dragi Bin,
    pesnila nikoder in povsod,
    zdaj tu, zdaj tam, za lep spomin,
    ko bila sva priči zmot …

    ;)

    ————————————————–

    Mica, res je – nič se ne zgodi brez razloga. Dobra misel! :)

  78. mica pravi:

    valda….
    Bin, ti že veš, ane?
    Sicer pa….danes je srečen dan.
    Namreč: delam
    .-)

    PS
    pa še ne vem, naj se zato smejim ali jočem
    :-)

  79. bin pravi:

    /… V besedah brez dejanj prihodnost,
    obeta uživanje sužnjelastništva -
    še naprej nam – kot brezplodnost,
    pod jarmom kapitalnega skrbništva. …/

    Kako naj zatajim resnico?
    Kako naj rečem, da je laž?
    Kdo, le kdo mi da pravico,
    da nejeverni sem Tomaž?

    Razmišljam, in vse bolj me mika,
    da hodil bi s teboj v korak,
    tja, kjer nebo se z zemljo stika,
    kamor poet želi si vsak.

    Kjer na svobodni bi poljani,
    brezskrbno svojo pesem peli,
    izkušeni, in še ne znani,
    vsi iste bi pravice imeli!

    Ne za denar, ugled in slavo,
    iz spoštovanja do življenja,
    zastavili bi pesem pravo,
    in dobro mero potrpljenja!

    Naj se zgodi, če mi je dano,
    naj tvojim se željam pridružim,
    skupaj stopiva v neznano,
    če si seveda še zaslužim?

    Na

    bin1950@email.si

    se lahko oglasiš, nagajivka, morda se pa zmeniva? ;)

  80. nagajivka pravi:

    Bin – #79;

    pred parimi dnevi mi je hecker (P.) vdrl v računalnik. Tudi v oseben elektronski predal. Štala. Prisiljena sem bila nemudoma zablokirat vse svoje e-naslove. Da ne omenjam vseh naslovov in … drugih zame pomembnih zadevščin, ki sem jih ob tem izgubila. :mrgreen:

    Takoj, ko uredim par zadev … in odprem nov e-naslov, te kontaktiram. Kmalu.
    Hvala za vzpodbudne stihe in za zaupanje. :)

  81. bin pravi:

    Dobro porihtaj, nagajivka!

    Morda si pa kakšno preveč “čez državo” rekla? ;) Pa te je veliki brat pogledal?

    Se beremo! :)

  82. nagajivka pravi:

    Hehe, Bin, ti se kar norčuj, ja … :)

    Ne, tokrat je šlo za vdor v zasebnost in zlorabo … iz povsem drugih razlogov.
    Ampak, stvari so v teku rihtanja, vse je pod kontrolo.

    Kmalu na tipkanje!

  83. commonsense pravi:

    hm, a se tuki ena revolucija pripraula? grad gori, grof še spi, če teče rima, naj še teče kri? ha?

  84. bin pravi:

    Zarota, dragi moj grof, zarota! ;)

    Pa kaj, ko ti v te teorije ne verjameš. :mrgreen: :)

    Dokler te ne udari! :lol:

  85. nagajivka pravi:

    Ha? :)

    Tam gôri na gori gorí,
    grof pa v gradu mirno spi?
    Dajmo brž ga odrešiti,
    z revolucijo mu prihraniti,
    rima teče naj – ne kri!,
    brez zarot…do konca dni.

    ;)

  86. mijau pravi:

    Commonsense, a si se že ustrašil?

  87. nagajivka pravi:

    Mijau, ne palamudi!
    Raje malo se potrudi
    in sestavi kakšno rimo,
    tale mrk je čisto mimo!

    Pristali bomo v komuni,
    na abstinenco neimuni,
    če čimprej nam ne postrežeš,
    z rimo kakšno ne ustrežeš!

    Evo, jaz sem dobre volje,
    od sinoči ~ mnogo bolje,
    dan je lepši, v miru pišem,
    pesmi berem, nove rišem.

    Vi pa vsi ste pobegnili,
    le zakaj ste se poskrili?
    Commonsense se vrne kmal’,
    Mijau ~ poskrbi za “housebal”!

    :razz: ;)

  88. mijau pravi:

    Situacija je taka:
    zdaj nastopila je fjaka,
    pa nam že zmanjkuje volje.
    Upam, da bo kmalu bolje.

  89. porednica pravi:

    Sem se vrnila iz dopusta
    in vidim, da je tukaj scena pusta,
    zaradi vročine so vsi na siesti
    in nimajo volje nekaj verzov prenesti.

    Res je prevroče za pametne glave,
    mrzel tuš veliko bolj paše,
    ampak potrebno je “tud” malo zabave,
    da nam lenost prehitro ne “zapaše”.

    Pozdravljam vse v tem brlogu,
    ki nanj vsaj malo pomislijo tudi daleč vstran,
    ki se ne predajo le razlogu,
    da se pogovarjamo z nekom, ki nam je neznan.

  90. prostepoljane pravi:

    Živel je kmet, je polje imel,
    globoko preorano,
    na njem sadil in plel in žel,
    je skrbno, neugnano!

    Pospravil že je prvi sad,
    ki bil mu je v veselje,
    ko mu naenkrat »zoduzad«,
    prišel je sosed v zelje.

    Zasadil je, ne da bi rabil,
    na polje isto cvetje,
    metulje k sebi je privabil,
    ptic prelepo petje.

    Kaj naj sosedu zdaj poreče?
    Naj se z njim prepira?
    Želi mu, da se v peklu peče?
    Naj živega odira?

    Ptica ima pač svoja pota!
    Le tam se bo vgnezdila,
    kjer ji prijetna bo toplota,
    ljubezni, v gnezdo lila.

    Zasadimo torej svoja polja,
    da bo na njih ljubezen,
    in mir in smeh in dobra volja,
    in preudarek trezen!

  91. bin pravi:

    Me je kar malo sram! :oops:

    Prejšnji komentar se nanaša na greh, ki sva ga z nagajivko ušpičila. ;) Nov blog za pesnjenje.

    Ne znam še pravilno oblikovati komentarja, da bi ustvaril link nanj. Zato ga bom navedel posebej.

    http://prostepoljane.blog.siol.net

    Sicer pa imam namen še naprej “razsajati” po medmrežju s svojim imenom. Blog je samo za rimanje.

  92. nagajivka pravi:

    Bin! Aja? Samo za rimanje? Hejj! Kje je pa tukaj zdaj kakšno demokratično soodločanje? Ha? Ne duha ne sluha o enakopravnem dogovarjanju! :mrgreen:

    … Sej se hecam, no, Bin, pomiri se. :)
    Letim na prostost, pogledat, če sooskrbnik lepo skrbi za poljane.

    Še prej pa:

    DOBRODOŠLI VSI, ki imate kaj za (iz)povedat, kaj za (iz)prašat, tudi tisti, ki vas tišči ne le k pisanju, temveč tudi k “pišanju” (poseben pljuvalniški predal), predvsem pa VSI, ki ste kreativnega duha in bi radi pesniško ustvarjali. Kadarkoli vas prime.

    Welcome! Dobrohotnost zaželjena. :)

  93. bin pravi:

    Demokracija je čudna ptica, nagajivka! ;)

    Sebe prištevam med rimarje, zato bom tam rimal! Ti pa lahko tudi ritaš, če hočeš! :)

    @porednica! Dobrodošla spet med nami! :)

    Le pred neurjem je zatišje ,
    to, kar tukaj se dogaja,
    pomikamo se v sfere višje,
    blizu pekla, blizu raja. ;)

  94. nagajivka pravi:

    Aha! Alora ~ RIMOKRACIJA? OK, sem ZA!

    O čigavi ritokraciji, Bin, govoriš???
    In o kakšnem zatišju pred neurjem je zdaj tu govora? Ha?

    Od pekla pa do raja,
    res je včasih le korak,
    a oboje se le v nas dogaja,
    to ve vsak zanesenjak. :)

  95. admin admin pravi:

    +1 komentar

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !