commonsense

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za November 2008

PAHORUPLIADA

Objavil commonsense dne 30.11.2008

Komaj sem se vrnil s tritedenskega potovanja- nekaj paberkov o tem morda prihodnjič- sem doma našel pravi politični osir v zvezi z Ruplovim “vstajenjem od padlih”. Zanimivo razpravo je o tem začel Marko Jenšterle- in odziv je bil pričakovan. Zapriseženi desničarji so seveda, kot vsako njegovo ujčkanje včerajšnjih rovatorjev, Pahorju pripisali neznansko politično modrost in plemenitost, predsedniku Tuerku pa podlo komunajzarstvo, še dvakrat bolj podlo, ker je to tako dobro prikrival, da je prevaral vse volilce, in celo bil izvoljen.

Od  tamkajšnjih komentatorjev se z Blitzem strinjam le v tem, da Pahorjeva poteza sama po sebi sploh ni bila slaba, vendar le pod pogojem, da drži tudi domneva tamkajšnjega komentatorja Panonskega :

· Panonsky pravi: »……Posebni odposlanec bo morda že jutri slišal budnico: “Ustaj sine Dimitre, ideš za Bangkok!”
In, ko Dimsi indijsko zadevo uredi se bo domov vračal ob somalijski obali, ker ga bo varčni Pahor v misijo poslal z enosmernim iziđetom.« ( zemljepis in iziđet mi tukaj sicer nista povsem jasna, pa vseeno)

Stara modrost tudi pravi, da je problematičnega tipa bolje imeti v hiši, da ščije ven, kot pa zunaj, da ti ščije noter. Da Pahor še ni star vemo, ali je moder, pa bomo še videli.

Zelo pa bom vzel v bran predsednika Tuerka- neštetokrat so nam prebrali in pokazali, da v zakonu, ki ureja imenovanje veleposlanikov izrecno piše, da jih imenuje predsednik, predlaga pa vlada. Če bi jaz pričakoval, da bodo vsak moj predlog pristojni morali upoštevati, bi danes najbrž že bil papež  :) ( tako bi tudi uradno postal nezmotljiv) .V diplomatskem protokolu piše tudi, da je veleposlanik osebni predstavnik predsednika države, in da se njegova sporočila sprejema kot sporočila predsednika. Skozi črna očala je pač težko brati.

Zelo si lahko predstavljam, kako bi veleposlanik Rupel “sub rosa” kakšni tuji vladi Tuerka opisoval kot komunističnega, osamosvojitveno izdajalskega nespodobneža- tole zadnje mu je, kolikor se spomnim, še pred kratkim kar napisal- in seveda slednjega povsem razumem, da mu ne zaupa.

Da ne bo kdo mislil, da trdim, da Rupel nima zaslug, ali, da ni bil kar dober zunanji minister- od poosamosvojitvenih vsekakor najboljši in najdaljši :) . Da hrvaškega problema ni znal rešiti, ni noben pridržek, saj to povsem presega ministrove kompetence. deloval bi lahko le kot pogajalec izhodišč, ki mu jih pripravijo vlada, njen predsednik in parlament.

Ampak strokovnost vsaj v nekaterih primerih žal ne more biti edino zveličavno merilo – najboljši strokovnjaki za razstreliva so gotovo tisti z Bližnjega vzhoda, pa jih zaradi tega najbrž ne bi bilo priporočljivo masovno uvažati k nam, da bi nam pomagali graditi tunele , ceste in popravljati večje arhitektonske napake.

Če se vrnemo k Pahorju in Ruplu, se mi poteza zdi prav posrečena- svetovalca lahko vprašaš za nasvet, lahko pa tudi ne, če ti še vedno poskuša čez glavo zrasti, ga lahko tudi odstaviš, ko je čas za to primernejši, ko se je vihra okoli imenovanj že malce polegla. Zamerim pa Pahorju, da očitno ni niti poskušal o svoji potezi prepričati Tuerka, ali ga vsaj obvestiti. Če se bo zgodila vojna zvezd, jo je začel Pahor, Tuerk pa se bo gotovo spretneje in manj togotno branil kot prejšnji predsednik. Predsednik države ima le še dovolj pooblastil, veliko le na papirju, ampak pravna država pač sloni in stoji na papirju , namreč na zakonikih. Sorry, Pahor.

P.S. Podoben problem bo imel s Hillary tudi Obama, a tam jo bo morda vsaj nekoliko “moderiral” njen mož Bill- od gospe Mete pa česa takega najbrž ni pričakovati.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 10 komentarjev »