commonsense

Moj novi blog.siol.net blog

DAN ŽENA: KONJA ZA PREDSEDNIKA!

Objavil commonsense, dne 7.03.2009

Vzemimo hipotetični primer, da slovensko Ustavno Sodišče za svoje članice priredi interno proslavo dneva žena v slogu sindikalnih praznovanj izpred 20 in več let , in nekje proti jutru veselo sklene in odloči, da na mestu predsednika naše države mora biti – lipicanec. Pravno to utemelji med drugim s tem, da za to že obstaja precedens iz rimskih časov (lex Caligula) ,z deklaracijo Združenih Narodov o pravicah živali in s tem, da po ustavi predsednik simbolno predstavlja državo, lipicanec pa je dokazljivo bolj avtentičen in simbolen za Slovenijo kot katerikoli , še tako svetovljanski gospod, ki se poleg tega še Tuerk imenuje.

Tisti, ki trdijo, da je prav vsako , še tako z zdravo pametjo skregano odločitev US nujno brezpogojno spoštovati in takoj dobesedno uresničiti, bodo temu seveda ploskali. Tem pravimo »legalisti«. Drugi spet bodo nekoliko podvomili o tej odločitvi, in bodo rekli, če že mora tako biti, mora za to obstajati zakonski temelj, in da je potrebno vsaj z zakonom določiti, kateri izmed lipiških kandidatov je upravičen do te prestižne službe, in kateri ne. Tem bi jaz rekel »pragmatiki«. Tretji spet bodo rekli, k vragu z Ustavnim Sodiščem, z vsemi sodišči in s tem prismuknjenim parlamentom- tem bi lahko rekli »anarhisti«.

Jasno postane, da v sodobni demokraciji ne prvi, ne tretji ne morejo imeti zadnje besede. Vprašanje je, kakšno vlogo lahko igrajo pragmatisti. Ti kot kategorija v pravnem sistemu sicer ne obstajajo, so pa v resnici tisti, ki so pravni sistem in pravno državo vendar postavili.

»Pravna država« sama po sebi namreč logično ni cilj, ampak le sredstvo (če parafraziram dosedanjega predsednika), ki omogoča vsklajevanje različnih interesov različnih članov naše družbe, da tako lahko skupaj živijo .Skrajnejši legalisti, ki trdijo nasprotno, bodo najbrž ploskali tudi sekanju rok in glav ter kamenjanju prešuštnic tam, kjer to zahtevata tamkajšnja pravna država in pravni red.

Z »vladavino prava«, če jo vzamemo dobesedno, je podobno kot z »diktaturo proletariata«- filozofsko se oboje sicer da utemeljiti, v praksi pa ne bi bilo dosti razlike, le da bi v enem primeru vladarji nosili dolge vijoličaste spalne srajce, v drugem pa modre delavske kombinezone. Demokratično pa ne bi bilo ne eno, ne drugo.

S tem problemom so se morali spopadati vsi »očetje« demokratičnih ustav, začenši z ameriškimi pa vse do dr. Bučarja et consortes. (Res pa so prvi bili mnogo bolj pragmatični – njihova ustava je imela le 7 členov, do sedaj pa so jo dopolnili le še s 27 amandmaji, če se ne motim, naša pa 174 členov, če se spet ne motim, precej njih medsebojno protislovnih). Zato se je praktično v vseh demokracijah uveljavilo načelo delitve oblasti- na zakonodajno (parlament), na sodno(sodišča) , in na izvršno(vlada). V resnici najvišjo demokratično oblast, namreč ljudstvo (demos) , je seveda skoraj nemogoče organizirati tako, da bi bilo tudi učinkovito- v to smer sicer meri referendumski sistem, ki pa je v praksi praktično neizvedljiv- še najdalje v to smer so šli Švicarji (teh pa pri nas, če spet parafraziram, tokrat prof. Mencingerja, žal živi premalo). Kam pripelje na horuk narejena referendumska zakonodaja pa vidimo pri nas. Enako po mojem velja tudi za ustavo.

Problem pa se s tem šele začne. Načelo je, da nobena veja ne bi mogla ukrepati povsem brez nadzora drugih dveh- t.i. »checks and balances«. Kaj pa se zgodi, če dve, ali celo vse tri veje zaidejo v »pat pozicijo«, ali celo, da ena od njih poskuša prevzeti absolutno oblast? (To slednje so po svetu sicer običajno poskušale izvršne oblasti, v nedavnem primeru, v Somaliji, tudi sodna oblast- »zveza islamskih sodišč«, v nekoliko bolj davnem primeru, v srednejeveški Angliji, pa tudi zakonodajna- parlament je imel celo svojo vojsko, in je dal tudi kralja obglaviti).

Povsem »čiste« rešitve tega problema do sedaj še nikjer niso našli, zato tudi v pri nas najpogosteje citiranih »pravnih državah«, Avstriji in Nemčiji pride do debate in celo do neizvrševanja »spornih« odločb njihovih ustavnih sodišč (v Avstriji jih je menda kak ducat- ena od teh je seveda posebno boleča za Slovence, v Nemčiji menda tudi kar nekaj- da jih je v ZDA kar 334 pa ne verjamem, kljub temu, da tako pravi Jelinčič, hehe).

Pragmatični očetje demokratičnih ustav so torej očitno pač dopustili izjemno možnost nekakšne pravne »praznine«, domnevam, da po pravilu »natura abhorret vacuum«( narava se upira praznini), da se bodo stvari v že vsaj nekoliko zreli demokratični družbi »nekako« uredile. Da bo torej iz zagate morala pomagati državotvornost parlamenta, uvidevnost eksekutive, ali morda celo referendumski vox populi. V vsakem primeru računajoč, da bo rezultat razumen kompromis- ta je vendar temelj sožitja posameznikov v organizirani družbi.

Če namreč omenjeni tvorci ustav česa takega ne bi predvideli, in vsaj molče ( qui tacet, consentire videtur) te možnosti ne bi sprejeli, bi že v ustavah predvideli kakšno (morda oboroženo) »ustavno policijo«, če že vojske ne, ki bi (po potrebi s silo) uveljavljala odločitve ustavnega sodišča. Tako, kot so policijo uvedli za izvajanje »navadnih« sodnih in zakonodajnih odločitev- vendar je razlika ta, da je pri prvih možen večkraten priziv in ponovna presoja, pri drugem pa sprejem novih, ali ukinitev slabih zakonov v parlamentu. (No, Nemčija sicer ima službo »Verfassungsschutz«, ki pa, kolikor vem, ne opravlja eksekutivne vloge, čeprav so svoj čas nemške tajne službe v tem bile precej učinkovite)

Če pa so naši ustavotvorci ustavnemu sodišču nameravali dati absolutno oblast, niso pa mu dali primerno učinkovitega izvršnega mehanizma , so morda bili le površni, ali premalo premišljeni? Če drži to, ali ni potem treba razmisliti, da so najbrž tudi pri pisanju ustave nasploh bili površni in nepremišljeni? In kam nas pripelje ta zaključek?

Če bi tak mehanizem imeli, problemov okoli izbrisanih sploh ne bi bilo. Že ko se je US oglasilo prvič, bi njegovi možje v usnjenih plaščih šli od doma do doma in vročali odločbe in vavčerje za odškodnine, spet drugi, s pištolo za pasom, pa bi obiskovali druge domove in opozarjali na nevarnost glasovanja na referendumu .Takega mehanizma naši (in tuji) ustavodajalci torej niso predvideli, in so najbrž že vedeli, zakaj ne. Očitno pa obstajajo tudi drugi povsem legalni in legitimni( ne nujno legalistični) mehanizmi za reševanje ustavno konfliktnih situacij – če že ne ( v skrajnih primerih) tolerirano neizvrševanje ( Avstrija, Nemčija), pa n. pr. sprejetje primernih zakonov, tudi ustavnih, ki razumno rešujejo konkretni konflikt med ideološkim legalizmom na eni strani, in zdravim razumom ter svoj čas precej jasno ( 96% ? ) izraženo voljo naroda). Zato se mi vzvišeno opletanje s »pravno državo« in ministričin »fiat (i)US, pereat mundus« (namenoma malce narobe citirano) ne zdi prav nič manj populistično , demagoško, ali ideološko kot izvajanja že omenjenega strička Zmageca.

Najbrž ni treba kaj dosti ugibati, zakaj sem se odločil tukaj in tako »izliti« svojo zdravorazumsko  :) dušo, vem tudi, da najbrž zvenim precej bogokletno, a se tudi s papežem že nisem strinjal, pa se mi hrbtenica še ni posušila.

  • Share/Bookmark

18 odgovorov v “DAN ŽENA: KONJA ZA PREDSEDNIKA!”

  1. alcessa pravi:

    Lepo se bereš in fajn je izvedeti, da se ustavni zakoni ne izvajajo zmeraj.

    Muči me edino dejstvo, da je Slovenija pri izbrisanih 17 let prelagala kakršne koli ukrepe v skladu z ustavo, pa posledice niso nič kaj lepe. Bohnedaj praktične. Če bi te ljudi prepustili volji folka, bi ga f/volk najbrž raztrgal, kaj meniš? Krivica sem, krivica tja, samo, da gre za naše.

    Skratka, po 17 letih gre za ustavno zavlačevanje brez koristi, ampak za ZELO drage denarce. Kje je tu zdrav razum?

  2. commonsense pravi:

    alcessa,saj se s tabo kar strinjam.nekoliko žalostno je sicer, da svet ni popoln, ampak pravkar sem prebiral Huxleyev “krasni novi svet”, in se sedaj perfektno urejenega sveta bojim še bolj kot prej.

    samo in izključno le volku todorovića in drugih ovčic tudi jaz ravno ne bi prepustil, pravim le, da bi jim od primera do primera bilo dobro pod ovčji kožuh pogledati, predno bi vsem povprek prav dali.

    kar pa se zavlačevanja tiče, se pa sploh strinjam- o tem levo-desnem pingpongu sem že pri blitzu govoril, dajana me je celo pohvalila! :mrgreen:

  3. david.pelko pravi:

    Tole si pa lepo spisal. In še res je.

    Sicer je pa stranka iz katere izhaja gospa omenjena ministrica bila prva, ki ni spoštovala odločitve ustavnega sodišča. Tako da …

    Sicer pa: Lipicanca za predsednika! :lol:

  4. commonsense pravi:

    pelko, zdajle, zdajle me bo fršlog- da se enkrat midva strinjava? :) :) . še blitz manjka, pa me bo res konec ( ne, ne, raje ne obljubim, da ga ne bi zamikalo strinjati se, hehe).

    seveda je to taista stranka, mislim pa, da se drnovšek v grobu obrača……

  5. commonsense pravi:

    alcessa: tvoj prijazni komentar mi je dal malce misliti- morda sem res porabil mnogo preveč črk, da sem povedal le, da v nekaterih drugih demokracijah nezmotljivosti in nedotakljivosti odločb ustavnih sodišč ne jemljejo tako dobesedno kot nekateri pri nas.

    sicer res nisem imel namena dokazovati, da odločb ustavnega sodišča ni jemati resno, ali jih kar tako ignorirati (čeprav se v skrajnih primerih tudi v zrelejših demokracijah od naše očitno prakticira tudi to), ampak le izraziti razočaranje nad tem, da naša, že skoraj polnoletna demokracija ob izbiri med ignoriranjem in slepim legalizmom ni bila zmožna poiskati in udejaniti katere od drugih, državotvornejših in razumnejših alternativ za dosego istega cilja- odpraviti in popraviti krivico tistim, ki se jim je brez lastne krivde zgodila.

    predvsem pa je moj namen bil le pokazati, da je o glavnem, v resnici pravzaprav edinem argumentu , ki ga kot pokvarjeno ploščo ponavljajo ministrica, vajgl , krivic in drugi, namreč, da je mnenje US že po definiciji nezmotljivo, nediskutabilno in neposredno ter dobesedno izvršljivo, mogoče razmišljati tudi na kak drug način, namreč – enkrat za spremembo- s stališča (politične) logike. tu sem malce računal, da se bo o tem, v tej debati (kolikor vem ) še ne uporabljenem pristopu dalo kaj podebatirati, saj je dovolj blizu dnevnim dogodkom, da je aktualen, obenem pa dovolj drugačen, da nam vsem ni treba vedno znova nožev brusiti. če bi se seveda komu ljubilo, enkrat za spremembo malce z logiko opletati , takole za vajo, če drugega ne :)

  6. mica mica pravi:

    četudi bi na oblasti imeli osla, bi nekatere stvari, ki so v državi pereče in grozljive, uredil bolje in bolj dolgoročno kot kaže trenutna stvarnost….
    Tudi kar se 8. marca tiče- definitivno.
    zbral bi še nekaj oslov in uprizorili bi oslovske dirke, da bi se babovje vsaj malo razvederilo in nasmejalo.
    :-)

  7. commonsense pravi:

    res je, kar praviš, mica. ampak ne bi imelo pravne podlage, saj je omenjeni precedens,rimski cesar caligula namreč izrecno konja za konzula imenoval. nice try, mica, but no cigar :mrgreen:

  8. commonsense pravi:

    HA, šele sedaj se mi je posvetilo: se spomnite nedavnega pogina lipiških lipicancev???? kaj pa če so konji od kje izvedeli, kaj se pripravlja, pa so že začeli “predvolilni” boj do smrti, po vzorcu naših politikov “nikoli ni prezgodaj in premalo radikalno” ????

  9. bin pravi:

    Po svoji “kmečki pameti” sem preudaril, da naj bi tudi po tvoje bilo najbolj prav tako, kakor je!? :mrgreen:

    Kakorkoli bi drugače urejali, je že v zgodovini dokazano, da se slabo izteče. :sad:

    Naj živi svobodna in demokratična Slovenija!!! :evil:

  10. commonsense pravi:

    naj živi, bin, naj živi! le, da ne vem, zakaj bi morali biti bolj papeški od papeža.

    mož v usnjenih plaščih pa se bojim tako zelo, da me skrbijo že blondinke v plaščih iz milana :mrgreen:

  11. david.pelko pravi:

    No, CS, a si včeraj gledal oddajo o GSO?

  12. commonsense pravi:

    sem, pelko, nič novega, spet gospa s hroščem in veliko mešanja jabolk s hruškami.splošno priznanih znanstvenih dokazov in argumentov pa nč. vseeno hvala, da si me na to opozoril :)

  13. vlatka vlatka pravi:

    commonsense,

    amo pozdrav pustim in odletim :D :D

  14. Niko Brumen pravi:

    Sestavek je krasen in oh in ah, ampak jaz se v taki širini kar z nekaterimi navedbani ne uspem strinjati:
    - pogrešam avtorjevo koncizno opredelitev njegovega stališča o zadevi izbrisanih (legaliziranje nelegitimnosti s pravnimi floskulami in izogibanjem temeljim razmišljanjem o izvirnem grehu pač to ni);
    - “citiram avtorja:

    “US že po definiciji nezmotljivo, nediskutabilno in neposredno ter dobesedno izvršljivo, mogoče razmišljati tudi na kak drug način”

    to razmišljanje je čista manipulacija umazane vrste tako v primeru ponujene rešitve kot parcialnega kot v primeru globalnega prikaza.

    Bo kjub osebni simpatiji do ene ali druge opcije treba vnesti še objektivnost in dejstva, ki so na izbris vplivala. Torej kakorkoli o tem problemu razmišljamo, mora biti sklep plod dejstev in ne naklonjenosti – po svoje kot plavanje v močnem vrtincu, če hočemo izkoristiti edini način, da se iz njega rešimo.

    Jaz sem prispevek bral dokaj bolj kot parodijo in tako je imeniten – v parodiji namreč lahko spregledamo ali opustimo, vse, kar nas bi odvedlo drugam in ne do predvidenega cilja.

    Znal bi pa biti ta teden za nekatere dokaj zanimiv.
    Ja, no: pa saj namen je, da se prime, a morda je še večji problem, ko se prime tam, kjer to “nej dobro” (mislim, na lude glave) in zato je včasih dobro preprečiti prevelik donos na hektar neumnosti.

  15. commonsense pravi:

    niko,hvala za kompliment :) . o osebnih simpatijah do ene ali druge opcije pa res ne bi.(vsaj , če moje bloge bereš).ravno zato tega zapisa ne bi smel s tega stališča gledati, hehe.

    mislim, da malce mešaš parodijo in sarkazem. sarkazem je le eno piščevih orodij, parodija pa je v tem primeru realnost ( nekako kot “life imitates art”- oscar wilde).

    kaj pa bo ta teden???

  16. Niko Brumen pravi:

    CS, z osebnimi simpatijami ni tako preprosto, kot jih hočeš preskočiti: podzavest ostaja, tudi če brezno preskočiš.

    Tudi sarkazem je posledica odnosa do teme – kot parodija (posmeh in posmehljiv način sta pač blizu skupaj, če vzameš ta del pomenskih razlag). Odvisno, kako premešaš in kaj (upo)rabiš za miks.

    Kdor bo učakal, bo zvedel.

  17. commonsense pravi:

    čakam, čakam…….. čakam…… (medtem pa pridno študiram mednarodno pravo :) )

  18. Niko Brumen pravi:

    Teden se ne konča pri ponedeljku. Praviloma.
    Le študiraj. znanje mora biti večplastno.
    :D

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !