commonsense

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za November 2009

EN MALO DALJŠI BLOG O DELOVI SRAMOTI

Objavil commonsense dne 25.11.2009

Včeraj sem napisal en prav kratek, a ogorčen zapis o najnovejšem škandalu na Delovi prvi strani. Kasneje se mi kot tak celo samemu ni zdel kaj posebno smiseln, nekako tako, kot če bi se po razkritju Fritzlovih nečednosti na dolgo in široko razpisal o tem, kako sprevržen možakar da je ta Fritzl- saj v obeh primerih dejstva govorijo sama zase. Kadar sem kdaj napisal kaj, kar se mi naslednji dan samemu ni zdelo preveč smiselno, sem zadevo kar nekajkrat enostavno zbrisal, neke vrste samocenzura pač.

Tokrat pa se mi zdi vredno zgodbo nadaljevati, predvsem, ker sem opazil, da je očitno novinarska srenja iz obžalovanja vredne stanovske solidarnosti strnila vrste in se s škandalom noče ukvarjati, v upanju, da bo itak kmalu šel v pozabo . Saj ta fenomen ( vrana vrani oči ne izkljuje, roka pa roko umiva) poznamo tudi pri različnih zbornicah, zdravniški, odvetniški, notarski, zakaj bi društvo ( tega imam namreč na sumu) novinarjev bilo kaj drugačno, pa seveda tudi ne prvič. Tudi Delov odgovorni urednik se je v današnjem Delu brezpogojno postavil za svojega novinarja in za njegovo kršenje najosnovnejšega novinarskega kodeksa in splošne poklicne morale.

Da gre za prav to, seveda ni nobenega dvoma- novinar Karba je sam naslednji dan v svojem »pojasnilu« priznal dobesedno tole, citiram :

» Res je, da smo se z glavnim finskim preiskovalcem Bjoerkvistom in njegovim sodelavcem, glavnim zasliševalcem osumljenih, pogovarjali off the record, torej neformalno, vendar smo za našo zgodbo ključne momente pogovora med nami in kriminalistoma na lastno odgovornost in zaradi razgrnitve zgodbe objavili«.

Težko verjamem, da mladi novinar ne zna dovolj dobro angleško, da ne bi vedel, da »off the record« ne pomeni le »neformalno«, ampak predvsem »zaupno« in seveda » ni za objavo«. (“Off-the-record”: the information is provided to inform a decision or provide a confidential explanation, not for publication).Gre torej za kar najnesramnejšo zlorabo zaupanja, ki si jo v medijskem svetu lahko predstavljamo.

Kako bi bilo, če bi na primer izvedeli, da vam je zdravnik med operacijo slepega črevesa -seveda brez vaše vednosti -odstranil še ledvico, jo prodal na črnem trgu, potem pa rekel, da morda ni dobro razumel zdravniškega kodeksa, ali pa da je to pač storil zaradi splošnega interesa, saj bo ledvica nekomu brez dvoma koristila?

Tako nekako se najbrž počuti finski kriminalist- a za razliko od vas, ima- kot precej pomemben predstavnik v Evropi nadvse ugledne finske državne administracije veliko možnosti, slovenski »elitni« dnevnik očrniti po vsej Evropi, pa i šire. Prepričan sem, da bo Delo zelo dolgo na »neformalni« (če parafraziram Karbo) črni listi časopisov, ki jim noben resen politik ali funkcionar ne bo več zaupal. To pa pomeni, da bo raven Delovega raziskovalnega novinarstva padla na tisto, ki mora živeti le od informacij, ki jih dobiva na uradnih tiskovkah, ali pa jih pridobiva na način, kot jih pridobivajo drugi rumeni tabloidi, kamor se Delo očitno po novem poskuša umeščati. Najbrž ne  bi škodilo zaposliti še kakšne Ane Jud, ki se menda na te zadeve še posebno dobro spozna. IMHO. Prva kazen bo, ko se bo zadeva Patria razvozlavala, da bodo pri Delu prisiljeni prepisovati iz drugih medijev, ali kar fabulirati, saj od neposrednih virov ne bodo več dobili niti za figo vredne informacije. Prav jim bo.

Odgovorni urednik, Košir je v današnjem Delu klobasal o nadvse pomembni in originalni zgodbi, ki da je vredna vsakršne žrtve, tudi žrtvovanja poklicne in moralne odgovornosti. Ma kakšna originalna zgodba- že ob izbruhu afere smo se blogarski komentatorji ( vsaj tisti, ki smo debatirali na Blitzevem blogu) več ali manj strinjali, da JJ najbrž res ni prejemal denarja, in da je denar , če že, najbrž šel v kakšne strankarske namene. In kaj je ta Karba novega povedal? Nič, saj dokazov še vedno nobenih ni navedel, le nekaj informacij, ki jih je-očitno s prevaro, oziroma prelomljeno obljubo- pridobil od zavedenega Finca. Ponavljal je stare čveke, in njegov urednik je zadevo napihnil, saj je zadnjič (ob izbruhu afere) pač bolj ta kratko potegnil. Beda, beda.

Zakaj me ta zadeva tako prizadeva? Ker me na Delo veže kar nekaj stvari: kot študent sem kar nekaj časa sodeloval pri eni Delovih publikacij (pa ne pri Jani, hehe)- sicer kot zunanji sodelavec, a sem vseeno precej od blizu spoznal novinarsko in uredniško delo. ( Spomnim se, da me je pri tej novinarski srenji še posebno fascinirala naravnost neverjetna kapaciteta za konzumiranje tekočih ogljikovodikov, pa vseeno- in obenem- tudi za resno novinarsko delo. Morda se danes konzumira kaj drugega, pa je zato resnega novinarstva toliko manj :) )

Kasneje, še vedno v svinčenih časih, tudi, ko nisem več živel v Sloveniji, sem jo pa zelo pogosto obiskoval, sem se vedno zanesel na Delo, da se oskrbim z aktualnimi informacijami- tudi če je bilo potrebno brati med vrsticami- v takšnem pisanju je Delo med jugodnevniki bilo pravi mojster, pa naj se sedaj takratni akterji še tako kregajo, kdo da je bil pravi »disident«, in kdo ne.

Svojemu časopisu sem bil dolgo pripravljen marsikaj odpustiti- včasih le z nasmehom, ali s pomilovanjem, kot na primer ob Meršolovi bebasti samopromociji ( hoja po robu), ali v zadnjem času, ko uredniki ob ameriških predsedniških volitvah na prvi strani pompozno objavljajo, katerega kandidata Delo podpira ( vidla žaba kako konja kuju, pa i sama digla nogu press). Kdo za vraga pa njih šljivi, za božjo voljo!

Resneje zaskrbljen sem bil, ko je pod Janševo in Slivnikovo taktirko nekaj časa Delo bilo precej bolj režimsko trobilo, kot v omenjenih svinčenih časih. Danes me skrbi včasih pretirano levičarjenje, (čeprav ne bi rekel, da ravno režimsko usmerjeno, Pahorju ne ostajajo nič dolžni)- na primer poročanje z bližnjevzhodnih žarišč zveni mnogo bolj kot kakšna Al Jazeera, ali Hezbollah News ( če kaj takega obstaja), kot pa kao svetovljanski osrednji slovenski dnevnik.

Mera pa se mi napolni, ko vidim , kako ta dnevnik postaja vedno bolj rumen, kakšno bedno novinarstvo se tam šopiri, in kako so novinarji in uredniki za neko kvazi novico pripravljeni žrtvovati tudi svojo dušo ( te se mi ne zdi tako škoda) , predvsem pa novinarsko moralo , odgovornost in poštenje. In , kar je najhuje, ugled svojega časopisa. Da o ugledu slovenskega novinarstva pred evropsko javnostjo ne govorimo.

Ker sem po naravi optimist, upam, da jih bo medijski trg sam kaznoval (saj s to usmeritvijo vendar sami sebi, oziroma svoji lastni bolj rumeni publikaciji, Novicam, v zelje hodijo. Rekel bi, da je vprašanje časa, ko se bodo tega zavedli tudi lastniki, in primerno ukrepali). Do takrat pa bom potrpežljiv, za podlogo pri rezanju zelenjave bo še nekaj časa kar v redu.

P.S. očitno sem Koširja na TV zamudil. po opisih pri jenšterleju sem res zamudil nekaj imenitnega. me lahko kdo malo prosvetli??

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 16 komentarjev »

MOJ NAJKRAJŠI BLOG: ” DELU” ZVONI….

Objavil commonsense dne 24.11.2009

nisem prepričan, da si bo DELO po tem škandalu ( včerajšnja naslovnica o patrii) v doglednem času sploh lahko opomoglo. takšnega škandala na prvi strani časopisa še nikjer in nikoli v mainstream tisku še nisem zasledil, pa že dolgo vse mogoče svetovne časopise prebiram.

saj ne gre za vsebino članka, z njo bi se najbrž kar strinjal, ampak pogoj “off the record” je sveta mantra, ki jo resni novinarji absolutno morajo spoštovati- kršenje tega pravila je nekaj nepredstavljivega. problem je seveda ta, da se je novinar pri off the record intervjuju predstavil kot sodelavec resnega časopisa- če bi se predstavil kot novinar kakšnega “direkta”, ali česarkoli že, takšnega razgovora seveda ne bi dobil.

škodo bi se morda dalo nekoliko omejiti le s takojšnjo odpovedjo novinarju  in odstopu odgovornega urednika (saj zakaj pa je  “odgovorni”? ) . pa se to najbrž ne bo zgodilo, dokler se ne bo moralo- za ugled časopisa bo takrat prepozno.

žalujoč ostal, do sedaj zvest bralec,

commonsense

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 11 komentarjev »